Z 18 točkami je bil 25-letni Ljubljančan prvi slovenski strelec, ob tem je ukradel še štiri žoge, točke pa je dosegal v najpomembnejših trenutkih, ko je z bratom Goranom tudi priigral Sloveniji občutnejšo prednost: "Ni bilo težko igrati, a ta tekma je bila za biti ali ne biti. Na take tekme se je treba dobro psihično pripraviti. Treba jo je odigrati na najvišji ravni in ne smeš si dovoliti nobenih 'kiksov'. Ne smeš izgubiti prevelikega števila žog in vesel sem, da smo tako reagirali."

Zaradi Zorana Garcia v solzah
Ob tem pa je uspel povsem zaustaviti najboljšega dominikanskega igralca Francisca Garcio, ki je pred to tekmo v povprečju dosegal več kot 20 točk na tekmo, proti Sloveniji pa jih je zbral vsega sedem in po tekmi parket zapustil v solzah: "Bilo je težko, saj je njihov glavni igralec. Skoraj 50 odstotkov napadov se igra zanj. Dobro smo ga kot ekipa zaustavili. Prepričan sem bil, da bomo odigrali dobro tekmo, saj smo tako slabo odigrali zadnjo četrtino proti Litvi in je ostal grenak priokus, ker nismo končali prvi."

Zdaj Slovenijo čaka četrtfinalni obračun proti absolutnim favoritom Američanom, ki so jih varovanci Jureta Zdovca spoznali že pred prvenstvom v Las Palmasu: "Na prijateljski tekmi na Gran Canarii smo se jim v prvem polčasu dobro postavili po robu. Mislim, da smo prvo polovico tekme odigrali, kot je treba. Seveda bo težka tekma, saj so skupaj s Španci prvi favoriti prvenstva. Do njih ne smemo imeti prevelikega spoštovanja, saj so tako kot mi iz mesa in krvi. Moramo biti sproščeni in igrati našo najboljšo košarko, saj nimamo ničesar izgubiti."

Slovenska ekipa ima veliko srce
Odkrito, kot vedno, je Zoki, ki takoj po porazu proti Litvi ni želel govoriti, pokomentiral razplet skupine v Las Palmasu: "Vsekakor ostaja grenak priokus. Imeli smo priložnost, da bi s porazom proti Angoli bili prvi ali tretji in bi imeli lažjo pot do morebitnega polfinala. Takrat bi lahko tudi mi kalkulirali. Kar se je zgodilo, se je. Ne bi rad preveč o tem razpredal, a če bi bil jaz trener, bi to definitivno naredil. Tako razmišljam, jaz sem tak, da naredim vse za zmago. Če lahko kalkuliraš in ti to dovolijo, zakaj ne. Bi igral na polno, a ob taki priložnosti, bi se za to odločil. Nisem jezen na Avstralce. Ni njihova krivda, krivi smo mi, ker nismo mi tega naredili. Če bo naslednjič priložnost, bomo videli. Taka je naša mentaliteta, da želimo vsako tekmo zmagati. Hoteli smo zmagati pošteno."

"Ekipa se je zelo dobro pobrala. Vsi se pogovarjamo in zadnja tri leta smo zelo povezani. Dobro je vzdušje v ekipi, smo kot ena družina. Tudi zdaj, ko se je reprezentanca spremenila in je nekoliko pomlajena, je morda marsikdo mislil, da to ne bo to, pa vidite, da imamo veliko srce. Čestital bi svojim soigralcem. V prihodnosti vidim, da medaljo bomo že morali enkrat dobiti," je optimističen za prihodnost mlajši izmed bratov Dragić, ki se po dobrih igrah v Malagi in reprezentanci počasi tudi spogleduje z NBA-jem.

Iz Barcelone