30-letni ostrostrelec, ki je hkrati tudi zelo dober obrambni igralec, je vrsto let nosilec finske reprezentance, med letoma 2010 in 2015 pa je branil barve Olimpije. "Zavedamo se, da bo zelo težko. Slovenija ima odlično ekipo. Izvrstno je igrala na olimpijskih igrah, predtem seveda tudi na zadnjem evropskem prvenstvu. Jasno je, da je brez Luka Dončića drugače, toda vseeno ima zelo kakovostne igralce, ki igrajo v najmočnejših ligah in dobrih klubih po vsej Evropi. Pred nami je zares zahtevna ovira," je za MMC povedal vedno prijetni sogovorec Salin.

Sorodna novica Veselje, čast in ponos, da lahko zastopaš barve svoje države

Evropski prvaki bodo volčje krdelo gostili v ponedeljek v Kopru, kjer so Finci z množico navijačev navduševali leta 2013 na EuroBasketu. Takrat so tudi edinkrat premagali Slovenijo, ko so bili boljši v drugem delu tekmovanja v Stožicah. Še pred srečanjem v Bonifiki se bosta reprezentanci v petek ob 17.30 pomerili v Espooju, kjer bodo imeli domači košarkarji tudi spodbudo glasnih navijačev: "Imamo lepo podporo s tribun. Sploh zdaj jo pričakujemo, ko so se sprostili ukrepi in bodo tribune lahko znova zapolnjene. Nam bo v veliko pomoč, bomo pa morali odigrati zares zelo dobro tekmo, če hočemo konkurirati za zmago."

Jedro finske reprezentance je že vrsto let skupaj. Glavni igralec je Lauri Markkanen, ki kot vsi NBA-jevci v teh oknih ne more pomagati. Letos sicer susijenge čaka peti zaporedni nastop na EuroBasketu, na svetovnem prvenstvu pa so zaigrali le enkrat. V Španiji 2014 so sodelovali po pridobitvi "wild carda", v kvalifikacijah za zadnje na Kitajskem so bili tako kot Slovenija neuspešni, pot proti naslednjemu pa so začeli s porazom na Švedskem (72:62) in domačo zmago nad Hrvaško (77:71): "Lahko bi bilo bolje. Če bi igrali, kot znamo, bi lahko imeli dve zmagi. Na Švedskem smo začeli zelo slabo, smo pa v drugi tekmi potem pokazali napredek. Izkupiček je v redu, a se zavedamo, da bi lahko imeli dve zmagi."

Nazadnje sta se izbrani vrsti srečali pred dobrimi štirimi leti, ko so skupino evropskega prvenstva gostili Helsinki. Tedaj je Finsko zajela košarkarska evforija, sicer pa se košarka seveda ne more primerjati z najbolj priljubljenimi športi, predvsem ne s hokejem, ki je številka ena: "Takrat smo gostili skupino in je bilo vzdušje res izjemno. Bilo je neverjetno. Ko smo igrali, je bila Hartwall Arena vedno polna. Prišlo je več kot 10.000 gledalcev. Trenutno lahko rečem, da ne pomaga, da so hokejisti osvojili olimpijsko zlato medaljo. Bomo videli, kako bo, če bodo navijači še imeli mačka po proslavljanju te kolajne (smeh, op. a.). Vseeno je navijaška baza še vedno dobra in bo v dvorani zagotovo lepo vzdušje."

Sorodna novica Tobey selektorju takoj dejal, da komaj čaka na prihod v reprezentanco

"Ko so hokejisti slavili v olimpijskem finalu, sem bil še na Granadi (zaključni turnir španskega pokala, op. a.), a sem se ravno tisti dan vrnil na Finsko. Veliko slavje je bilo pripravljeno na olimpijskem stadionu. Smo hokejska dežela in seveda so ljudje navdušeni nad tem uspehom. Prvič smo dobili zlato. Če ne bi bilo covida, bi verjetno bilo proslavljanje še večje. Uspeh sicer, ker so manjkali igralci iz Lige NHL, ni tako velik, kot bi bil sicer, a je še vedno to zelo velika stvar za Finsko," je o minulih olimpijskih igrah dodal Salin.

Poleti je spremljal košarkarske tekme pod petimi krogi, kjer je v Tokiu debitirala Slovenija. Tako kot številni je bil Sasu navdušen nad njenimi predstavami, še posebej Luke Dončića, ki se ga spominja iz časov, ko je igral za Olimpijo: "Seveda se ga spomnim. Sicer ga nisem gledal, ko je igral za mlajše kategorije, se ga pa spomnim, ko je sedel ob igrišču in na tekmah brisal parket. Zdaj je pa res neverjeten igralec."

V petek se bo srečal s štirimi nekdanjimi soigralci iz Olimpije. Garderobo si je v Stožicah delil z Jako Blažičem, Klemnom Prepeličem, Gregorjem Hrovatom in Luko Rupnikom. Glede na Sasujev značaj je razumljivo, da je z vsemi ostal v dobrih odnosih, z nekaterimi pa je še vedno v stiku: "Veliko se slišim predvsem z Rupnikom. Pred kratkim sem govoril tudi z Mirom Alilovićem. Sicer se vidim v Španiji velikokrat s Prepeličem. Predtem tudi z Alenom Omićem, ki je igral v Španiji. Smo še vedno v stiku. Lepo jih bo videti na teh dveh tekmah, in upam, da bomo imeli tudi kaj časa za druženje zunaj igrišča."

Sorodna novica Dragić: Želimo dve zmagi, da bi bili z eno nogo že skoraj na SP-ju

Na Ljubljano ga nasploh vežejo lepi spomini. V Slovenijo je prišel z 20 leti kot neuveljavljen košarkar, ostal potem pri Olimpiji skoraj pet let in svoje ime v zmajevem gnezdu vpisal na evropski zemljevid. Kot pravi, ne bi imel nič proti, če bi še kdaj oblekel dres najuspešnejšega slovenskega kluba: "Spomini so lepi, saj sem tu praktično začel profesionalno pot. Na začetku nisem veliko igral, toda vzdušje je bilo odlično. Bilo je veliko mladih igralcev, ki so bili v podobni situaciji. Od tam je šla moja kariera le še navzgor. O Sloveniji lahko govorim le z izbranimi besedami. Žal je imel klub finančne težave, zaradi česar sem konec koncev tudi odšel. Vedno, ko imam možnost, tako kot pred nekaj leti na kratke počitnice, se rad vrnem v Slovenijo. Lepa država, ki mi bo vedno blizu."

"Seveda spremljam, kaj se dogaja z Olimpijo. Veliko nekdanjih soigralcev in drugih košarkarjev, ki so povezani z Olimpijo, igra v Španiji in drugje po Evropi. Lepo, da se je položaj v klubu stabiliziral," je dodal Salin, ki je iz Stožic odšel h Gran Canarii, nato je dve leti nosil dres Unicaje Malage, leta 2019 pa se je vrnil na Kanarske otoke, sicer na Tenerife. Zdaj je eden ključih mož Canariasa, ki uspešno igra v španskem prvenstvu, kjer je trenutno peti, in v Ligi prvakov: "Res so Kanarski otoki zdaj moj drugi dom. Okolje tu je izvrstno, lepo za življenje. Vse je tudi urejeno, kar se tiče košarke. Tam je saharski pesek, na Finskem me je pa pričakalo dva metra snega. Ga kar malce pogrešam,. Ko sem bil majhne, sem bil vajen zasneženih zim, tako da sem vesel, ko se zdaj med sezono lahko udeležim reprezentančne akcije."