Če se vsak slovenski košarkarski navdušenec rad spomni tistega sanjskega nedeljskega večera 17. septembra, ko je izbrana vrsta dosegla zgodovinsko zlato medaljo na evropskem prvenstvu, pa so kvalifikacije za svetovno prvenstvo dodobra zamajale ugled izbrane vrste. Razprodala ga je v precejšni meri že februarja s porazom v Belorusiji, zdaj sta sledila še prepričljiva neuspeha na domačem stoženskem parketu proti Španiji in Črni gori, ki sta praktično popolnoma priprla vrata na Kitajsko. Verjetno prvi poraz v drugem delu, ki se začne septembra in kjer bodo nasprotniki Latvijci, Turki ter Ukrajinci, jih dokončno zapre.

Svetovno prvenstvo brez evropskih prvakov. Res je, da je sistem Fibe neposrečen. Da reprezentance igrajo, ko najboljši niso na voljo, saj se Liga NBA in Evroliga ne prekinjata, nima smisla. Tako kot so neprimerni ciklusi med sezono, je tudi junijski, ko se je večina lig že zdavnaj končala. Vendarle pa, če si evropski prvak, moraš ta naziv upravičiti vsaj v kratkem času po prvenstvu, Slovenija pa je po carigrajski pravljici na šestih tekmah zmagala le dvakrat, klonila pa proti Črni gori, ki ne sodi v najvišji evropski kakovostni razred, in Belorusiji, ki je od njega precej oddaljena. Da le ne bo EuroBasket 2017 in fantastičen uspeh za vsaj nekaj let labodji spev slovenske košarke...

Prepelič pozval Košarkarsko zvezo k dejanjem
"Moje mnenje je, da so kvalifikacije ena velika bedarija. Evropski prvak mora biti neposredno uvrščen na svetovno prvenstvo. Če pa že moramo igrati kvalifikacije, naj igrajo najboljši. To se posebej pozna nam, Hrvatom, Latvijcem … Ko imaš dva milijona prebivalcev, se ti vsaka odsotnost pozna. Manjkajo brata Dragić, Vidmar, Dončić … Ob parketu sta Alen Omić in Beno Udrih … Mislim, da sploh nima smisla izgubljati besed," je Prepelič, ki je po porazu s Španijo prekinil medijski molk, naštel manjkajoče igralce in tudi tiste, na katere KZS ne računa. V pogovoru s slovenskimi novinarji, ko je v večini govoril v tretji osebi ednine, je večkrat apeliral tudi na odgovorne v Košarkarski zvezi, naj kar koli storijo, da reprezentanca v kvalifikacijah ne bo še naprej tako oslabljena.

Brez Gorana Dragića, ki je sklenil reprezentančno kariero, Luke Dončića, ki ni dobil zelene luči od Dallasa, poškodovanega Gašperja Vidmarja in "preslabo pripravljenega" Anthonyja Randolpha je to ekipa, ki nima prave prepoznavne igre in se muči tudi s skromnimi izbranimi vrstami, pa čeprav je v njej osem košarkarjev z zlatimi kolajnami z EuroBasketa. September je praktično pred vrati, ko bo Slovenija nadaljevala kvalifikacije. Tedaj zelo verjetno tudi brez Prepeliča, zakaj, bo pa, kot je dejal, jasno v naslednjih dneh: "Prle je večni zmagovalec. Imam veliko trmo in velik ponos, kar me je pripeljalo do sem, kjer bom v novi sezoni igral. Vse to mi je dala reprezentanca. Čez reprezentanco je ni. Tu smo zastonj, a za svoj ponos. Dokler bo Prle zdrav, bo na nivoju in dokler ga bodo klicali selektorji, bo na voljo. Vendar pa sem 99-odstoten, da septembra ne bom mogel pomagati. Višje sile so nad mano, prepiral se pa z nikomer ne bom."

"Prle ni Goran Dragić ne Luka Dončić"
Slovenija bo tako ostala še brez enega velikega aduta, ki pa sicer proti Španiji in Črni gori ni igral po pričakovanjih. V napadu mu ni steklo, saj je na prvi tekmi iz igre metal le 1/11, na drugi pa 4/12, še to je dve trojki zadel ob koncu, ko je bilo srečanje že odločeno, na obeh dvobojih skupaj izgubil devet žog, igral precej na silo in se vse preveč ukvarjal s sodniki: "Prle ni Goran Dragić. Ni Luka Dončić. Nimam v rokah 30 točk na vsaki tekmi in zato sem, kjer sem. Dal sem svoj maksimum, kar sem v tem trenutku lahko, a to preprosto ni bilo dovolj. Morda tudi nimam te kakovosti vodje, a to bo pokazal čas. Upam, da bo reprezentanca ohranila svoj značilni znak – da daje to pravo energijo, ima ponos in se bori za barve države. To največ šteje. Moja forma v tem trenutku ni na želeni ravni. 45 dni sem brez tekem, z le nekaj treningi pa je ne moreš zadržati. Preprosto lažje je igrati, ko imaš ob sebi Dragića, Dončića, Vidmarja in Randolpha. Kot kapetan, nekakšen idejni vodja te ekipe, prevzemam krivdo nase. Moral bi kakšno potezo potegniti drugače. Vsaka šola je za nekaj dobra."

Odsotnost 25-letnega Bistričana, ki je pred vrati Real Madrida, se bo reprezentanci seveda precej poznala, saj je vprašanje, kdo bo dejansko septembra na voljo. Selektor Rado Trifunović, ki se v karieri še ni znašel pred tako odgovornostjo, je dejal, da je prepričan, da bo tu Vidmar, upa tudi na Dončića … Gašper ima težave s kolenoma, obenem tudi ni več najmlajši in je že razmišljal o koncu reprezentančne kariere. Dončić odhaja v NBA in zdaj bo imel glavno besedo Dallas, ki je sicer v preteklosti Dirka Nowitzkega redno spuščal v nemški dres, a takšnega statusa, kot ga je imel legendarni košarkar, Luka še nima in vprašanje, kdaj si bo znova nadel slovenskega.

Tu pa je še Randolph. Dejstvo je, da brez Američana Slovenija (skoraj zagotovo) ne bi stopila na evropski vrh. Zapolnil je veliko vrzel na položaju štiri in dal dodatno širino ekipi, saj ima določeno kakovost, ki je v tem moštvu ni. Vendar pa Randolph po tem uspehu ni nikoli za slovenske medije zatrdil, da zagotovo znova pride v reprezentanco. Vedno je to postavil pod vprašaj. Medtem so se mu pri Real Madridu tudi odrekli. Naj bi bil tretji najbolje plačani košarkar kraljevega kluba, s svojimi predstavami pa tega še zdaleč ni upravičil. Z igrami niso bili zadovoljni, obenem pa so španski mediji navedli tudi nedisciplino Američana s slovenskim potnim listom. Kdaj bo znova zaigral za Slovenijo? Garancije ni.

Če ni Randolpha, je tu Omić, morda Marinković ...
Pred prihodom Randolpha je mesto naturaliziranega košarkarja zasedel Alen Omić, ki je blestel v končnici sezone pri Zvezdi. Ko smo se z njim pred kratkim pogovarjali v Beogradu, je dejal, da je reprezentančna zgodba končana. To nam je še enkrat potrdil v povsem neformalnem pogovoru po obračunu Slovenije in Črne gore, ki si ga je ogledal v Stožicah. Prepelič, s katerim sta velika prijatelja, pa je pred tem dejal, da je bil v Bosni in Hercegovini rojeni 216 centimetrov visoki košarkar zaradi njega vendarle še novembra pripravljen pomagati Sloveniji: "Prle je vedno direkten. Če ni Randolpha, je tu Omić. Če ni njega, je morda Ivan Marinković ali pa kdo drug. Če vidiš, da preprosto ni kakovosti, je nekaj treba narediti."

"S selektorjem sem stalno v stiku in izrazil sem željo. Alen je bil zelo prizadet zaradi načina, na kakršnega so ga odslovili. Novembra je izrazil željo, da bi prišel in pomagal. Izključno zaradi mene. Ni skrivnost, da kuje zamere do KZS-ja, a je človek na mestu. Tudi njemu je bilo hudo gledati vse te naše muke zadnjih 80 igralnih minut. Če ima nekdo željo, da pride, še posebej pa igralec takega kova, kot je on, ki je blestel v finalni seriji ABA lige, bil MVP srbskega finala … Žiga Dimec in Edo Murić sta dala vse od sebe, ampak vsega sama ne zmoreta. Tudi branilci bi morali dati več energije in pozornosti na skok, a zdaj govoriti je prepozno. Tu sta dva nova poraza, naprej nesemo le dve zmagi in bo zelo zelo težko," je razkril, kaj se je dogajalo novembra.

"Ogromno kakovosti imamo ob parketu. Vsi vemo, o kom vse govorim, da ne bom znova našteval. Ne vem, kam to pelje. Nimam odgovora. Nisem na čelu te reprezentance, nisem na čelu KZS-ja in to ni v moji moči. Drugi so tisti, ki vlečejo poteze. Povedal sem, da nismo Turčija ali Španija, da bi imeli sto kakovostnih igralcev. Imamo jih morda pet ali deset na zelo visoki ravni in druge, ki seveda lahko pomagajo. Kot pravim, se je treba postaviti na realna tla, si naliti čistega vina in se vprašati, kam to pelje. Preprosto je treba potegniti neke poteze, pozabiti ponos in gledati na dobrobit te ekipe," je še dodal Prepelič.