Olimpija je v zadnjih letih močno načela evropski ugled, ki ga je ljubljanski klub toliko časa gradil. V zadnji sezoni so zmaji dobili le eno tekmo Lige prvakov. Skupno je to tako že njihov 15. zaporedni evropski poraz. Tudi če pogledamo Cedevito, je negativna serija v Evropi zelo dolga, saj je tudi zagrebški klub lansko sezono v Evropskem pokalu sklenil z osmimi porazi zapored.

Potem ko so na prvih dveh tekmah klonili pred močnima Darušafako in Unicsom – na trenutke pokazali dobro igro, kar visoko vodili in priigrano razliko ekspresno zapravili –, so zmaji na vsakem naslednjem obračunu pustili slabši vtis. Najprej so razočarali v Brescii, pod vsako kritiko je bil pristop in prvi del dvoboja z Nanterrom, pravo katastrofo pa so si privoščili na gostovanju v Kataloniji, kjer jih je Joventut nadigral s 101:81.

"Bila je težka tekma. V ničemer nismo parirali tekmecu. Naša igra je med peto in petnajsto minuto razpadla, nato pa je enostavno bilo težko vse skupaj povezati. Razočaran sem, saj smo na številnih tekmah v tej sezoni že pokazali, da znamo igrati kakovostno, tokrat pa smo se predstavili v zares slabi luči," je povedal trener Slaven Rimac, ki je nemočno opazoval slabo predstavo svojih varovancev.

Največji mrk do zdaj

Sorodna novica Joventut zmajem v polčasu nasul 61 točk, na koncu presegel stotico

Zagrebčan na ljubljanski klopi je bil zadovoljen v soboto zvečer, ko je Cedevita Olimpija pokazala najboljšo igro v tej sezoni in na kolena v Ligi ABA, kjer je še neporažena, spravila Partizan. Le tri dni pozneje je bila zgodba povsem drugačna. Tedaj je dejal, da ostaja optimist in kljub štirim porazom še vedno verjame v napredovanje v Eurocupu. Z novim neuspehom, predvsem pa zaradi prikazane igre, se takšna napoved zdi utopična. Rimac je poudarjal, da morajo njegovi varovanci ohraniti raven, kakršno so pokazali proti Beograjčanom, in da pri tem s sodelavci v strokovnem štabu ne bodo popuščali.

Podobno, kot se je podrl načrt pred tekmo z Nanterrom, ko je v pogovoru z novinarji opozarjal na glavne nevarnosti francoske ekipe, tudi v Badaloni niti približno ne raven igre ne pristop košarkarjev nista bila ustrezna. Po dobrih sedmih minutah so Ljubljančani še vodili z 18:17, nato pa je sledil popoln razpad sistema. Večkrat so letos povsem popustili, a tako kot tokrat, vendarle še ne. Joventut je iz minute v minuto višal prednost in nekajkrat kar osmešil nebogljene nasprotnike. Že ob polčasu je domača prednost znašala ogromnih 20 točk. Še enkrat, v 20 minutah je Cedevita Olimpija dobila kar 61 točk, kar je za evropsko košarko gromozanska številka.

Vodstvo združenega kluba ima visoke ambicije in tudi finančni vložek je v Ljubljani letos neprimerljiv z zadnjimi sezonami. Igralci imajo višje pogodbe, kot so jih imeli njihovi predhodniki v zeleno-belih dresih, zato je razočaranje še večje, da so nato profesionalci na taki ravni tako videti na parketu – brez energije, koncentracije in prave motivacije. V napadu na trenutke po samostojnih akcijah še pride do izraza individualna kakovost, a večja težava je obramba. Kako slaba je bila na tej tekmi, je kar težko opisati.

Znova velika težava skok

Košarkarji Joventuta so se, ko so jih zmaji spremljali le s pogledi, sprehajali pod obroč, dovolj je bil že kakšen blok ali nekaj podaj, da so ostajali sami, ob visoki prednosti pa so se z nasprotniki začeli že poigravati. Nekonkurenčni so bili Ljubljančani v skoku, ki so ga izgubili s kar 41:23. Pod obročem sta Maik Zirbes, ki je zbral pet točk in tri skoke, ter Andrija Stipanović, ki je šestim točkam dodal vsega eno ujeto odbito žogo, po dobri predstavi proti Partizanu tokrat prepričljivo izgubila boj z visokimi košarkarji Joventuta. Razočaral je tudi krilni center Mikael Hopkins, ki je ostal brez točk, v statistiko pa je vpisal le dva skoka.

V zasedbi Cedevite Olimpije konkretno vlogo igrata le dva Slovenca, Jaka Blažič in Edo Murić, v slovenskem prvenstvu pa, ne pozabimo, mora biti v ekipi osem košarkarjev z domačim potnim listom. Za klub, ki je začel tak ambiciozen projekt, bi moral biti dosegljiv tudi igralec, kakršen je Zoran Dragić. Kakovostnih slovenskih igralcev ni veliko, izkušeni Ljubljančan, ki je mimogrede za zmago Ulma v torek nasul kar 33 točk, pa je kot po pravilu tisti, ki je vedno med najbolj angažiranimi v obrambi in moštvu daje pravo energijo. Vse, kar je zmajem v olimpijski dvorani v Badaloni manjkalo.

Stožice se ob taki igri ne bodo polnile

Tako so le štiri prosta mesta za tujce, ki morajo biti torej zares dodana vrednost. To velja za Codija Millerja-McIntyreja in tudi Marka Simonovića, preostali pa za zdaj niso izpolnili ne pričakovanj ne zaupanja. Ko gre na klop Miller-McIntyre, po pravilu pade raven ljubljanske igre. Američan sicer ni klasičen organizator igre, ki razigrava soigralce, ampak je najnevarnejši zmaj v napadu, težave pa ima njegov rojak in menjava na 'playu' Ryan Boatright, ki je največji dolžnik začetka sezone.

V sezoni 2016/17 je za Cedevito ob več kot 50-odstotnem metu za tri v povprečju dajal 17 točk na tekmo. Letos jih daje manj kot deset, trojke pa meče manj kot 30-odstotno. Ogromno je njegovih nerezonskih metov, v obrambi pa še posebej ne blesti. Dodane vrednosti, ki bi jo moral predstavljati tujec, prav tako ne prinaša Filip Krušlin, ki je dober strelec z razdalje, sicer pa je v napadu nenevaren oziroma neopazen. Sicer so vsi tujci uveljavljena imena, ki so v regiji in evropskih tekmovanjih že dokazali svojo vrednost, a za zdaj se v Ljubljani niso proslavili.

Rimac je pred tekmo poudarjal, da do zdaj še nobena ekipa proti ljubljanski ni dominirala. To je Joventut spremenil. Dodal je, da imajo dovolj orožij, da odgovorijo na nasprotnikove nevarnosti, a tega njegovi varovanci niso potrdili. Če je eden glavnih ciljev sezone čim bolj napolniti stožensko dvorano, bo ob takih predstavah to nemogoče izpolniti.