To so bile zaključne besede košarkarske legende Duška Ivanovića na seminarju v Novi Gorici, ki so se ga morali obvezno udeležiti vsi slovenski prvoligaški trenerji. Črnogorski strokovnjak, ki bo septembra dopolnil 50 let, je dobro uro predaval na temo Koncept posamične obrambe in pri tem navrgel nekaj svojih trenerskih postulatov.

Pravi igralec ne potrebuje pomoči trenerja, samo nasvet
"V obrambi lahko vzpostavimo idealne koncepte, toda če obramba nima duše, ni nič. Košarka je enostaven in inteligenten šport, ki pa ga trener velikokrat zakomplicira, ko hoče pokazati svoje znanje oziroma filozofijo. Trenerjev nasvet je samo osnova. Pravi igralec bo vedno pomagal sam sebi, tega mu ne bosta dala ne trener ne soigralec. Pravi igralec v vsakem trenutku ve, kaj mora narediti," je med drugim razmišljal trener Barcelone, ki je svoje največje igralske trenutke doživel v dresu splitske Jugoplastike, s katero je bil kot kapetan leta 1989 in 1990 evropski prvak. Kot trener se je do zdaj najbolj izkazal za krmilom Tau Ceramice, ki jo je leta 2001 in 2005 popeljal v finale Evrolige.

Kot "profesor" se dobro znajde
V četrtek si je v mestu vrtnic ogledal zadnjo četrtino tekme med Slovenijo in Rusijo na evropskem prvenstvu do 20 let, ob slovensko-italijanski meji pa bo ostal vse do finala. V soboto ga čaka še predavanje o protinapadu. "Ko vodim predavanje, želim, da vse tisto, kar znam, predam naprej. Če lahko nekomu pomagam, mi je to zelo všeč. Seveda pa je to za nekoga dovolj, za drugega ne," je o svoji "profesorski" funkciji povedal najboljši strelec jugoslovanskega prvenstva v sezonah 1982/1983, 1983/1984 in 1987/1988.

Imate pogosto tako priložnost kot danes, da delite nasvete drugim trenerjem?
V zadnjem času sem imel res veliko seminarjev, toda ni lahko stati pred sto trenerji, ki poznajo košarko, in pojasnjevati določene situacije. Ni ravno enostavno, a mi je zelo všeč. Letos sem bil že v Poreču, kjer sem imel predavanje za hrvaške trenerje, zdaj sem tu. Zelo mi je všeč, da se lahko vrnem v države nekdanje Jugoslavije in sodelujem na takih seminarjih. Na njih se namreč tudi jaz veliko naučim in ne predstavljam samo mojega razmišljanja.

Kje kot vrhunski trener vidite največjo razliko med evropsko košarko pred 20 leti in danes?
Želja evropske košarke je bila vedno, da se približa NBA-ju, vse je šlo bolj ali manj v to smer. Zdaj je prišlo do tega, da evropske ekipe premagujejo ekipe iz NBA-ja, Barcelona je denimo v pripravljalnem obdobju ugnala Philadelphio. Na tej poti se je veliko pridobilo na fizični pripravljenosti in taktiki, veliko pa izgubilo na nečem, kar je krasilo evropsko košarko - improvizaciji in talentu, pravem talentu, ki ga je imelo veliko igralcev z območja nekdanje Jugoslavije. Mislim, da tu v tem trenutku nekaj manjka evropski košarki. Mora se vrniti k svojim koreninam.

V polfinale evropskega prvenstva so se uvrstile Srbija, Rusija, Španija in Italija. Kdo mislite, da bo prvak?
Želel bi si, da bo to Srbija. Ali pa Španija, ker zanjo igrata dva košarkarja Barcelone, Xavier Rey in Marc Fernandez, ki sta prejšnjo sezono trenirala s prvo ekipo in bila z nami. To so mladi fantje, ki imajo veliko talenta, vendar ne bo samo talent odločujoč. Mislim, da je Slovenija proti Rusiji izgubila zaradi prevelikega pritiska, zaradi prevelike želje, da bi zmagala. Na tekmah mlajših kategorij velikokrat zmaga tisti, ki pokaže večjo psihično čvrstost, četudi je v sami igri slabši.

Omenili ste Reya in Fernandeza. Ju nameravate v novi sezoni vključiti v prvo moštvo?
V tem trenutku nam je cilj, da pripravimo 11 igralcev, ki so profesionalci. Nato pa bo gotovo tudi en mlad igralec v ekipi, vendar v tem trenutku ne morem in niti ne želim govoriti, kdo bo to.

Koliko sprememb bo v novem moštvu? Odhaja poleg Juana Carlosa Navarra, ki gre v NBA, še kdo?
Navarro ima v tem trenutku dovoljenje kluba, da se lahko pogovarja z ekipami iz NBA-ja, s tem, da se je odškodnina zanj z 10 milijonov zmanjšala na 3 milijone. Ni še odšel, a je velika verjetnost, da bo. Zapustil nas je Rodrigo de la Fuente, drugi pa imajo pogodbe. Verjetno bodo ostali, tako da bodo spremembe največ dve ali tri. Bo pa treba še naprej zmagovati. Barcelona je klub, ki ima tradicijo in veliko armado navijačev, ki vedno želijo samo zmage. Če imaš dobro ekipo ali ne. Zato nimam izbire in mi ni lahko.

V zadnji sezoni je pod vašo taktirko igral tudi Jaka Lakovič. Ste bili zadovoljni z njegovimi predstavami?
Zelo sem bil zadovoljen. Ne samo z njegovimi igralskimi odlikami, ampak tudi kot s človekom. Na začetku mu je sicer bilo malo težko, kar pa je normalno, ko se znajdeš v novi sredini in spoznavaš nov sistem igre. A na koncu je dokazal, da je eden od vodij ekipe in igra odlično. Nadejam se, da bo naslednje leto morda igral še boljše.

Kako komentirate dejstvo, da tako majhna država, kot je Slovenija, proizvaja tako veliko vrhunskih košarkarjev?
Za to so v veliki meri zaslužni trenerji, ker so dobri. Kot drugo - imate veliko talentov. In kot tretje - veliko se dela. Četrtega ni.

Katerega slovenskega igralca in trenerja pa najbolj cenite?
V Sloveniji imate veliko igralcev, ki igrajo v NBA-ju in velikih evropskih klubih. Bilo bi nehvaležno koga izpostaviti, tako kot bi bilo nehvaležno, da izpostavljam koga od trenerjev. Vsi mi smo na nek način dobri in na drug način slabi. Zato zelo zelo cenim slovensko šolo košarke.

Letos ste si verjetno najbolj zapomnili Marka Tuška, ki vam je onemogočil odhod na zaključni turnir Evrolige. Tudi v španskem prvenstvu ste pokleknili na zadnji stopnički. Sta bila to za vas neuspeha?
Ja, bila sta neuspeha. Malaga je na tretji tekmi četrtfinala Evrolige znala izkoristiti prednost domačega igrišča, odigrala agresivno in nam preprečila pot na Final four. Do zadnjega napada smo bili v igri, toda to so ti detajli in situacije, ko ti enkrat uspe, drugič spet ne. Kar zadeva špansko prvenstvo, mislim, da smo naredili dober rezultat, ker smo imeli zelo slab začetek, rezultatsko in po igri. Uspelo nam je, da smo prvenstvo končali na četrtem mestu in igrali v finalu. V polfinalu smo izločili Tau Ceramico, verjetno močnejšo ekipo od Madrida. Bili smo enakovreden nasprotnik tudi Realu, a v odločilnih trenutkih nam je tako kot v Malagi zmanjkal tisti majhen detajl, mogoče en igralec odločitve.

Kdo od trenerjev je najbolj vplival na vas? Morda Božidar Maljković?
Z Božo sem bil tri leta v Splitu, gotovo sem se od njega veliko naučil. Vendar vedno izpostavim profesorja Aco Nikolića, s katerim nisem delal, ampak sem bil z njim tri leta, ko je bil svetovalec v Splitu. Z njim sem imel izreden odnos - tako do njega kot trenerja kot do človeka. Zato vedno rad izpostavim njega kot tistega, od katerega sem se lahko največ naučil.

V Sloveniji so trenutno najbolj aktualne številne odpovedi košarkarjev pred evropskim prvenstvom v Španiji. Enako je na Hrvaškem. Zakaj mislite, da je toliko odpovedi nastopanja za reprezentanco prav pri košarki?
Obstaja en razlog, ki je po mojem mnenju zelo logičen. Evroliga in Fiba sta se pred petimi ali šestimi leti razdelili. Do takrat je vse delovalo normalno. Evropska in svetovna prvenstva ter kvalifikacije so se igrale takoj po državnih prvenstvih, torej julija. Igralci so po koncu državnih prvenstev s kratkimi pripravami odigrali evropsko prvenstvo, nato pa so imeli prosto in so se lahko pripravili v klubih in odigrali sezono normalno. Zdaj imajo po koncu državnih prvenstev dva ali tri tedne prosto, nato pa začnejo dolge priprave z reprezentanco. Evropsko prvenstvo se letos konča 16. septembra, moji igralci pa morajo 18. septembra že biti na mojih pripravah. Od 5. oktobra do junija morajo nato odigrati po dve tekmi na teden, kar igralci težko zdržijo. Ta problem bosta morali Fiba in Evroliga rešiti. Igralci morajo imeti pred pripravami s svojimi klubi, od katerih živijo in s katerimi imajo podpisane milijonske pogodbe, prosto nekaj časa, da se pripravijo in zdržijo celo sezono. Če ne, imajo veliko fizičnih in psihičnih težav. Pri veliko igralcih se to pozna, ker je nemogoče, da zdržijo.

Kot ste že dejali, se evropska košarka vse hitreje približuje ameriški. Ali verjamete, da je v prihodnosti mogoča združitev Evrolige z Ligo NBA?
Mislim, da je to prihodnost. O tem sem se že pogovarjal z nekaterimi strokovnjaki iz NBA-ja in Evrolige. Oni se s tem ne strinjajo, jaz pa mislim, da je to prihodnost, ker evropska košarka napreduje. Težava seveda ni samo v kakovosti, ampak tudi v financah, toda to se verjetno lahko reši. Tudi potovanja niso več problem. Zdaj se lažje potuje, ne potrebuješ več tri dni. To je torej prihodnost evropske košarke, ampak gotovo ne v naslednjih desetih letih.

Matej Rijavec