Ruski mogotec je vložil številne milijone, s katerimi je na Stamford Bridge pripeljal elitne igralce, trenerje in skavte - vse z načrtom, da bi Chelsea do leta 2014 postal najboljši klub na svetu.

Vse, razen Lige prvakov
Lovorike so prihajale, med drugim dva naslova angleškega prvaka, na katerega so na zahodnem delu Londona čakali natanko 50 let. Na police sta prišla tudi preostala domača naslova (FA-pokal in ligaški pokal). Chelsea se je od Abramovičeve dobe uvrstil (vsaj) v polfinale Lige prvakov kar petkrat in le enkrat obstal v osmini finala. Izjemen niz, ki pa mu manjka pika na i - končna zmaga. Pri tem gre priznati, da so imeli Londončani nemalokrat veliko smole.

2003/2004 - Zadnja Ranierova sezona
Ko je Abramovič postal "kralj Londona", je na Stamfordu naletel na trenerja Claudia Ranierija. Vloženih je bilo več kot 100 milijonov funtov (Claude Makelele, Geremi, Glen Johnson, Joe Cole, Damien Duff ...). V prvenstvu je Chelsea osvojil 2. mesto (najboljši dosežek v 50 letih), v Ligi prvakov pa je obstal v polfinalu, ko ga je nekoliko presenetljivo izločil Monaco. Ranieriju so mnogi očitali nesmiselne taktične postavitve in kmalu je bilo jasno, da se bo Italijan moral poslaviti ...

2004/2005 - Gol, ki ga ni bilo?
Abramovič je na njegovo mesto postavil Joseja Mourinha, ki je pred tem s Portom presenetljivo osvojil Ligo prvakov in v finalu ustavil ravno pohod Monaca. Chelsea je zlahka postal angleški prvak. V Ligi prvakov je v osmini finala po neverjetni drami in fantastični povratni tekmi polni preobratov s 5:4 izločil Barcelono. V polfinalu pa je bil boljši Liverpool z 1:0. Za edini zadetek je na začetku povratne tekme poskrbel Luis Garcia. Še danes ni povsem jasno, če je žoga v resnici prečkala golovo črto. Slovak Luboš Michel ga je priznal. Liverpool se je uvrstil v finale, kjer je proti Milanu izničil zaostanek z 0:3 in se veselil svojega petega naslova.

2005/2006 - Najkrajša evropska sezona
V letu, ko je Chelsea v državnem prvenstvu vse nasprotnike dobesedno ponižal, je imel v Evropi najkrajšo sezono. Še drugo sezono zapored sta se v osmini finala srečala Chelsea in Barcelona. Tokrat so bili za gol (3:2) boljši Katalonci, ki so nato tudi osvojili Ligo prvakov, ko so v finalu z 2:1 premagali Arsenal. Posnetek je s povratne tekme, gol Ronaldinha je pomenil dokončno napredovanje.

2006/2007 - Spet Liverpool, tokrat še bolj tesneje
Modri so v državnem prvenstvu začeli izgubljati primat, po treh sušnih sezonah so se naslova spet veselili pri Manchester Unitedu. Chelsea se je v Ligi prvakov še enkrat prebil do polfinala, kjer jih je ponovno čakal Liverpool. Tekma je bila še bolj negotova kot dve leti prej. Obe tekmi sta se končali z 1:0. Odločitev je padla po streljanju enajstmetrovk, kjer modri spet niso imeli sreče.

2007/2008 - Do naslova manjkal le drobec
Chelsea je bil prvemu evropskemu naslovu še najbliže v lanski sezoni. Ta se je sicer začela slabše od pričakovanj in Mourinho je moral že po nekaj tednih zapustiti klop. Na njegovo mesto je prišel neznani Avram Grant, ki pa je klub vseeno popeljal do prvega finala v najelitnejšem evropskem tekmovanju v zgodovini kluba. V neverjetno izenačeni in napeti tekmi proti Manchester Unitedu je odločala loterija - streli z 11 metrov. Najbrž nihče še ni pozabil nesrečnega Johna Terryja, ki je imel v zadnji peti seriji strel za zgodovino, a mu je na spolzkih tleh spodrsnilo, žoga se je od vratnice odbila v polje. O naslovu sta odločali dodatni dve seriji, kjer pa Chelsea tako kot leto prej ni imel sreče.

2008/2009 - Tokrat jim je živce paral sodnik
Abramovič je nov naskok na evropski vrh začel z novo trenersko menjavo. Na klop je posadil Luiza Felipeja Scolarija, ki je bil leta 2002 z Brazilijo svetovni prvak, a evropskih klubskih izkušenj še ni imel. Po odličnem začetku je igra okrog novega leta zbledela, v vodstvu kluba so hitro ukrepali in ga zamenjali z Guusom Hiddinkom. Chelsea je v Evropi (spet) prišel do polfinala, kjer je naletel na starega znanca Barcelono. Le na kratko ponovimo še svež razplet: Andres Iniesta je v 93. minuti strl sanje Chelseaja. Vsaj za eno leto ...

S. J.