Za končno zmago bosta jutri igrala Urugvaj in Paragvaj, ki sta na poti do finala izločila zadnja finalista, Argentino in Brazilijo, kar je v preteklem tednu odmevalo po vsem nogometnem svetu.

Brazilci se za svojo prihodnost (še) ne bojijo
Brazilija gotovo ni upravičila vloge, ki ji pripada v južnoameriškem in svetovnem merilu, a njen zgodnji sloves na obupni zelenici v La Plati v ustih navijačev vseeno ni pustil tako zelo grenkega okusa kot tisti, ki si ga morajo s praznimi sladkimi obljubami o boljših časih popravljati gostitelji. Karioke so z mislimi že na prihodnjem domačem svetovnem prvenstvu, mlado moštvo, v katerem se kalijo nebrušeni upi, kot so Santoševa Neymar in Ganso, pa Lucas iz Sau Paula in Pato iz Milana, ki naj bi povedli Brazilce do želenega naslova pred lastnimi navijači, pa bo kljub neuspehu na svojem prvem velikem tekmovanju še naprej vodil Mano Menzeš, 49-letni nekdanji napadalec z razmeroma skromnim trenerskim predznanjem.

Negotova usoda Sergia Batiste
Veliko bolj je negotov Argentinec Sergio Batista. Checho, kot mu pravijo v domovini, je krmilo reprezentance prevzel po dramatičnem odhodu Diega Maradone, zlasti zaradi olimpijskega uspeha v Pekingu, kjer je kot prvi in zadnji selektor do zdaj znal Lionela Messija umestiti v argentinski reprezentančni dres in skupaj s še nekaj nosilci trenutne članske izbrane vrste osvojil zlato.

Izjemni posamezniki niso bili povezani
Članska reprezentanca Argentine že 18 let ni osvojila večjega turnirja, domača Copa America z zrelim in igralsko dovršenim moštvom pa naj bi prinesla resni vpogled v to, kaj trenutna izjemno talentirana igralska garnitura lahko stori ob pravem taktičnem pristopu. A kljub zatrjevanju o nasprotnem podobno kot njegovi predhodniki v brezplodnem obdobju Basile, Pekermana, Passarela, Bielsa in Maradona Batista kvalitetnega kolektiva posameznikov ni znal povezati v dobro naoljen stroj, Argentina je znova delovala brezglavo, brez ideje, brez pravega pečata najboljšega igralca sveta, ki je bil znova žrtev samega sebe in svojega slovesa.

Trenutno se govori o dveh kandidatih
Sporni despotsko večni predsednik zveze Julio Grondona naj bi spet popustil pritiskom znotraj zveze in navijačev po zamenjavi na selektorskem stolčku, Batistov naslednik, najverjetneje bodisi selektor Paragvaja Gerrardo Martino bodisi nekdanji pomočnik Pasarelle in trener Estudiantesa Alejandro Sabella, pa bo najbrž imel še nekoliko manj manevrskega prostora kot Checho, ki so mu za nadaljevanje selektorske kariere postavili kar nekaj pogojev, med drugim tesnejše strokovno sodelovanje z direktorjem reprezentance in desno roko Grondone Carlosom Bilardom ter črtanje nekaterih starejših igralcev, kot sta vsakokratna povratnika Cambiasso in Zanetti.

Messi ni zabil že na 16 tekmah
Odločitev o selektorju, s katero skuša Grondona rešiti potapljajoči se argentinski nogomet, bo sprejeta v ponedeljek, a trenutne slike tudi sprememba ne bo olepšala. Ognjene moči jim ne manjka v napadu, vezna in obrambna vrsta pa se že nekaj časa kopljeta v sivem povprečju, in tu tiči glavni razlog za predolgo strelsko sušo Messija, ki se traja že neverjetnih 16 tekem. Pred začetkom južnoameriških kvalifikacij se tako v argentinskih medijih prvič po zelo zelo dolgem času postavlja uvrstitev Argentine na svetovno prvenstvo pod vprašaj. Nekateri gredo ob trenutni nogometni temperaturi, v kateri je v drugo ligo zdrsnil velikan River Plate, celo tako daleč, da namigujejo, da trenutna reprezentanca in Messi predstavljata labodji spev zlatih časov nogometa v Argentini. Tudi zaradi atraktivnosti nogometa tostran velike luže upajmo, da ni tako.