Trideset delegatov je 47-letnega Čeferina podprlo z 29 glasovi za, ena glasovnica je bila neveljavna. Na skupščini so izvolili tudi štiri podpredsednike NZS-js, to so postali Milan Jarc, Radenko Mijatović (oba po 26 glasov), Stanko Glažar (25) in Franci Zavrl (22). Kandidiral je še Danilo Kacijan, ki je dobil 10 glasov.

Podpredsedniške funkcije ne bosta več opravljala Stane Oražem in Franc Kopatin. Za predsednika arbitražnega sveta NZS-ja so delegati izvolili Gvida Mravljaka, ki mu mandat poteče leta 2017.
Liberalizacija športnih stav, prodaja alkoholnih pijač na tekmah ...
Njegovi cilji ostajajo enaki, glavni poudarek je v programu namenil klubom. Želi si več prvoligaških tekem na televizijskih zaslonih (prenosi ob sobotah in nedeljah in posebna oddaja), dokočanje nacionalnega vadbenega središča na Brdu pri Kranju, liberalizacijo športnih stav in spremembo zakonodaje, ki bi klubom olajšala delovanje (prodaja alkoholnih pijač).
V nogometu v Sloveniji delajo entuziasti
"V nogometu v Sloveniji v glavnem delamo entuziasti. Nihče ni tu zaradi osebnih koristi, bodisi materialnih bodisi nematerialnih. Preprosto imamo radi nogomet. V preteklem mandatu smo skupaj naredili kar veliko stvari," je v nagovoru po izvolitvi povedal Čeferin in poudaril, da se je vodenje Prve lige vrnilo pod okrilje NZS-ja, da so pridobili glavnega pokrovitelja Prve lige, znižali stroške tekmovanja, začeli graditi nogometni center Brdo, vlagati v nogometno infrastrukturo po Sloveniji in drugo.

Dodal je, da je NZS v odličnih odnosih tako z Evropsko kot Mednarodno nogometno zvezo in da je skupen cilj ta, da nogomet še pridobi družbeno vrednost.

"To, da gre za najmnožičnejši šport, priznajo tudi tisti, ki nogometu dolgo niso bili ali še vedno niso naklonjeni. Imamo 40.000 registriranih igralcev, večinoma otrok. Marsikdo izmed njih bi brez nogometa zašel na kriva pota. Poslanstvo nogometa je tudi v tem, da pri mladih vzbudi veselje do športa, prijateljstva, kolektivni duh in posledično zdravje. Iskreno upam, da za to ni vseeno niti državnim institucijam," je povedal novi stari predsednik.

Izpostavil je, da niti nogomet ni pobegnil krempljem slabega gospodarskega stanja v športu, a dodal, da je vseeno v boljši kondiciji kot druge športne zveze. "Kljub temu so finančne težave močno otežile delo v številnih nogometnih sredinah, naša naloga pa je, da ustvarimo okolje, v katerem se bodo nogometni deležniki počutili varno in izvajali svoje poslanstvo. Imamo potencial in ne bomo se ga bali izkoristiti," je še povedal Čeferin in obljubil, da si bo skupaj s kolegi iz izvršnega odbora in strokovno službo prizadeval slovenski nogomet popeljati na še višjo raven.

Čeferin je prvi mandat dobil 17. februarja 2011, ko je bil po odstopu Tugomirja Frajmana prav tako edini kandidat. Pred njim sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič. Zavrl je na čelo NZS prišel že marca 1989 in tam vztrajal vse do leta 2009. Najodmevnejša dosežka v času njegovega predsedovanja sta bili uvrstitvi članske reprezentance na evropsko prvenstvo leta 2000 in svetovno prvenstvo leta 2002.

Simič je bil na mesto predsednika NZS-ja izvoljen februarja 2009. Njegovo mandatno obdobje bi moralo trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil. V njegovem mandatu se je Slovenija drugič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo in tam vpisala tudi prvo zmago.