Crvena zvezda, Partizan, Dinamo Zagreb in Hajduk so sestavljali velika četverico jugoslovanskega nogometa. Daleč najuspešnejši so bili rdeče-beli z 19 naslovi državnih prvakov nekdanje skupne države. Poleg tega so v svoje vitrine pospravili še 12 pokalnih lovorik. Največji uspeh v zgodovini kluba je prišel leta 1991, ko je nadarjena generacija pod vodstvom trenerja Ljuba 'Ljupka' Petrovića postala evropski klubski prvak.

Nepozaben majski večer v Bariju
29. maja 1991 je Crvena zvezda v Bariju v finalu Pokala državnih prvakov premagala Olympique Marseille s 5:3 po streljanju enajstmetrovk. Predtem se je 120 minut končalo brez zadetkov. Petrović je na igrišče stadiona San Nicola poslal naslednjo enajsterico: Stevan Stojanović (kapetan), Vladimir Jugović, Slobodan Marović, Refik Šabanadžović, Miodrag Belodedici (Belodedić), Ilija Najdoski, Robert Prosinečki, Siniša Mihajlović, Darko Pančev, Dejan Savičević in Dragiša Binić. Enajstmetrovke je uspešno izvedla peterica Prosinečki, Binić, Belodedici, Mihajlović in Pančev, medtem ko je na nasprotni strani že prvi strel z bele točke zapravil Manuel Amoros. Na pravem mestu je bil Stojanović.

Pika na i postavljena v Tokiu
Manj kot mesec dni pozneje je Jugoslavija razpadla, kar je na neki način simbolično pomenilo tudi začetek konca velike Crvene zvezde. 'Zvezdaši' so sicer 8. decembra istega leta postali še svetovni (medcelinski) klubski prvaki, potem ko so v Tokiu s 3:0 (Jugović 2, Pančev) porazili čilski Colo Colo, a v zasedbi ni bilo več Prosinečkega, Stojanovića, Marovića in Šabanadžovića.

Lani boljša Partizan in Vojvodina
Leta 1992 je Zvezda v okrnjeni konkurenci - brez slovenskih in hrvaških klubov - ubranila jugoslovanski naslov, nato pa so sledile sušne sezone, ki so bile delno tudi posledica številnih nepravilnosti v prvenstvu. Rdeče-beli so po letu 1992 prvaki ZRJ-ja oziroma pozneje Srbije postali še leta 1995, 2000, 2001, 2003, 2004, 2006 in 2007. V zadnjih dveh sezonah so gledali v hrbet večnemu tekmecu Partizanu, v lanski sezoni pa na 3. mestu tudi Vojvodini.

Dolga za 23 milijonov evrov
Bolj kot rezultatski (ne)uspeh pa skrbi in rdečo-belo armado navijačev jezi klubski dolg, ki po letošnjem javnem razkritju znaša okoli 23 milijonov evrov. Aprila je zato odstopila celotna uprava kluba s predsednikom Dobrivojem Tanasijevićem na čelu. Njegovega naslednika Vladana Lukića nedvomno čaka težko delo. Finančno krizo je na svoji koži še kako občutil slovenski reprezentant Mirnes Šišić, ki je epizodo v Beogradu hitro končal.

Pod lupo preiskovalcev tudi legendarni Džajić
Velika luknja v blagajni je posledica (kriminalnih) stranpoti, na katera je za Srbe v vseh pogledih težkih časih po letu 1991 stopil tudi srbski nogomet. Med grešniki naj bi bila tudi klubska legenda in do leta 2005 predsednik rdeče-belih Dragan Džajić, ki ga obtožbe bremenijo, da si je leta 2001 in 2002 skupaj s še dvema članoma uprave nezakonito prisvojil dobrih 6 milijonov evrov od prestopa Gorana Drulića v Zaragozo. Postopek, zaradi katerega je bil Džajić nekaj časa celo zaprt, še traja ...

Junija krmilo prevzel Pižon
Moštvo, ki se bo v 2. predkrogu Evropske lige postavilo zoper velenjskega Rudarja, od letošnjega junija vodi Vladimir Petrović-Pižon, ena od le petih 'Zvezdinih zvezd', to je igralcev, ki so še posebej zaznamovali klubsko zgodovino. Poleg Petrovića (1972-1982) se s tem nazivom ponašajo še Rajko Mitić (1945-1958), Dragoslav Šekularac (1955-1966), že omenjeni Džajić in Dragan Stojković-Piksi (1986-1990). S Petrovićem bo v Velenje prišla dvajsterica: Saša Stamenković, Bojan Pavlović, Slavoljub Džordžević, Džordže Tutorić, Vujadin Savić, Nikola Ignjatijević, Pavle Ninkov, Nemanja Cvetković, Aval Isah, Vladimir Bogdanović, Nemanja Nikolić, Marko Blažić, Savio, Kadu, Nemanja Obrić, Nikola Lazetić, Igor Burzanović, Slavko Perović, Aleksandar Jevtić in Dejan Lekić.

Petrović se strinja s Pušnikom
Najbolj znano ime je 31-letni kapetan Nikola Lazetić, ki je zbral 25 nastopov za srbsko reprezentanco. Pred srečanjem v Velenju (četrtek ob 20.00) pravi: "Zvezda se mora dokazovati iz tekme v tekmo. Potrebujemo dober rezultat, da bi nato na povratni tekmi napolnili Marakano (sprejme 50.000 navijačev, op. a.) in ob bučni podpori napredovali v naslednji krog." Trener Petrovič spoštljivo govori o Velenjčanih: "Poslušal sem izjavo kolega na Rudarjevi klopi Marjana Pušnika, ki je dejal, da so možnosti 50:50. Strinjam se z njim."