Nogometašem Slovenije se je drugič uspelo prebiti na evropsko prvenstvo. Zmaga nad Kazahstanom (2:1) je bila težko priborjena, navdušenje po odrešujočem golu Benjamina Verbiča pa toliko večje. Rajanje se je s stadiona, ki ga je dodatno osvetlil še ognjemet, preselilo na ploščad pred stadionom, kjer so navijači okrog polnoči dočakali tudi svoje junake. "Ljudstvo moje, ali mislite, da bi bili tu brez vas," je množico razvnel Benjamin Šeško, kapetan Jan Oblak pa je obljubil, da v Nemčijo ne bodo šli le nastopat, ampak jih bo zanimalo še kaj več. Podpore bodo imeli gotovo ogromno, vsaj toliko kot v tistem nepozabnem junijskem dnevu leta 2000, ko je bilo sredi Amsterdama 10 tisoč slovenskih navijačev. Ni kaj, nogomet spet združuje Slovence, ki tako lahko pozabijo na tegobe vsakdana - na posledice poplav, draginjo, politične razprtije ...
Vilerja so občutki na srečo prevarali
Evforija v Stožicah sicer ni bila tako nora kot tista pred 24 leti na brniškem letališču (ob prihodu Zahovića in druščine iz Kijeva), kar je tudi razumljivo, saj je bila včerajšnja zmaga kar nekako pričakovana. A ne pri vseh. "Priznam, da sem bil kar malo pesimist, ko so vsi razlagali, kako zlahka bomo premagali Kazahstan, a k sreči so me občutki prevarali. Zaslužimo si, da gremo na evropsko prvenstvo. Poglejte, kdo vse je lani igral na SP-ju. Skoraj vsak, ki je že brcnil žogo, se uvrsti na veliko tekmovanje oziroma je vsaj blizu temu. Ta uspeh bo ogromno pomenil slovenskemu nogometu," nam je povedal nekdanji reprezentant Mitja Viler, ki je že najavil svoj prihod v Nemčijo: "Normalno, pripravljen sem žrtvovati svoj dopust."
Kolesarji so dobili konkurenco
Kako hitro se je vse spremenilo, potem ko slovenska nogometna reprezentanca od uvrstitve na SP 2010 svojim navijačem ni ponudila veliko razlogov za veselje. Celo Viler je malo obupoval: "Priznam, zadnjih pet let nisem bil ravno oboževalec reprezentance, a zdaj sem po zmagi nad Finsko takoj kupil vstopnice za Kazahstan. Takšni smo pač navijači. Radi pametujemo in kritiziramo, ko pridejo zmage, pa postanemo evforični. Res sem vesel, da je fantom uspelo, vso pozornost so imeli v Sloveniji kolesarji, in to upravičeno, zdaj je spet zavladala nogometna vročica." Da je res tako, so nam potrdili tudi navijači, s katerimi smo se pogovarjali pred stadionom. Skupni imenovalec je: Slovenija bo imela na Euru 2024 ogromno podporo, saj so prav vsi napovedali, da bodo odpotovali v Nemčijo.
Eden že pavzira, drugi še bo – nogomet ima pač prednost
"Ni dvoma, da greva v Nemčijo. V teh kvalifikacijah sva bila na vseh domačih tekmah Slovenije, po zmagi nad Finsko sva takoj kupila vstopnici za Kazahstan. Še dobro, da na faksu pavziram, junija bom šel lahko brez slabe vesti v Nemčijo," je povedal navijač Tim, njegov kolega Teo pa je v šali rekel, da sicer trenutno pridno študira, a je zaradi nogometa pripravljen dati študijske obveznosti za kakšen mesec ali dva na stran: "Premlad sem, da bi se spomnil, kako je bilo ob prejšnjih uvrstitvah Slovenije na veliko tekmovanje, vsekakor pa hočem biti zdaj zraven in si na EP-ju ogledati vse tekme predtekmovanja. Komaj čakam žreb, 4. decembra pa bom na spletu že v vrsti za vstopnice."
Družba je družba, koga briga služba
Tekma je bila napeta, ko so Kazahstanci izenačili, ni bilo lahko niti slovenskim nogometašem niti navijačem: "Ob vodstvu 1:0 smo mislili, da smo že na evropskem prvenstvu, a se je pokazalo, da so Kazahstanci neugodni. Takoj po polčasu so izenačili in navijači smo trpeli. A Slovenci so dokazali, da so boljši, selektor je zadel z menjavo, Verbič je dosegel super zadetek. Ostali smo brez glasu, briga nas za jutri, tudi če moramo ob šestih zjutraj v službo. Zdaj čakamo žreb in datume slovenskih tekem, potem pa takoj rezerviramo termine," je bila vesela družba iz Slovenskih goric. Veliko je bilo tudi navijačev iz Koroške. "Uf, napeto do konca, ampak nepozabno. Gremo v Nemčijo," je povedala Manja, ki je imela na licu narisano slovensko zastavo.
Zadoščenje za poraz s Poljsko
Najbolj sočno izjavo si je privoščil mladenič s cigaro v roki, očitno velik navijač Petra Stojanovića, ki so ga včeraj tekmeci spet mlatili vsevprek in je bil pogosto na tleh: "To je to, stari moj. Pero se je boril kot divji prašič. Pustil je srce na igrišču za Slovenijo, vsa čast." Njegov kolega je bil oblečen v Stojanovićev dres, ki ga je dobil na gostovanju v petek v Københavnu, ko je slovenski vezist po tekmi dres vrgel med navijače. Zanimiva je tudi zgodba Nika in Marka iz Slovenske Bistrice. Pravita, da redno spremljata tako košarkarsko kot nogometno reprezentanco, a sta imela lani slabo izkušnjo: "Prepričana sva bila, da bodo košarkarji na EP-ju prišli v polfinale oz. finale in sva kupila vstopnice. No, po porazu s Poljsko sva se odločila, da ne potujeva v Berlin." Zdaj bosta seveda odpotovala v Nemčijo, o polfinalu pa raje še ne razmišljata.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje