Potem ko so na prvih dveh tekmah štirikrat streljali na gol tekmecev (na obeh skupaj!), so branilcem naslova prvakov zabili tri gole. Slovaška reprezentanca mi do zdaj ni bila kdo ve kako simpatična. Prej patetična ... Spomnite se, kako so jih naši nadigrali v Bratislavi. Ali pa, kako so se - prav cmeravo - veselili uspeha in uvrstitve v Južno Afriko na Poljskem.

Naj uživajo, naj se veselijo
Naši so se mi zdeli vedno povsem drugačni, bolj bojeviti, bolj odkriti in tudi v nastopu pozitivnejši. A zaradi vsega tega Slovakom nič manj ne privoščim uspeha in veselja. Naj uživajo, naj se veselijo, super zanje! Tudi za selektorja Weissa, katerega črtasta gangsterska obleka se mi zdi nemogoča. Takšne ne bi oblekli niti najbolj modno neobčutljivi tsotsiji v Johannesburgu! Po tekmi z Italijo je spet hlipal. A sem vesel tudi zanj! Bravo! Z veseljem sprejemam čestitke, ki bi jih iz najbolj razvite Evrope kdo pomotoma poslal meni!

Slovak užival ob izpadu Slovenije
Pravzaprav čestitam tudi kolegu slovaškega radia, našemu sosedu v pisarni v velikem mednarodnem medijskem središču v Johannesburgu - nekemu skrajno neotesanemu dolginu, ki je včeraj, ko so Američani dosegli zmagoviti gol proti Alžircem, navdušeno in izzivalno na vso moč butal po mejni steni naših prostorov. Res, pravi način za zdravljenje lastnih frustracij in očitnega manjvrednostnega kompleksa. Češ, Slovinci, zdaj pa imate ... Pa sem bil do njega vedno zelo prijazen. Najprej sem pomislil, da bi ga šel fotografirat. Za kakšno rubriko "Zero of the Day"... Ali pa za zbirko raznolikih podob človeške neumnosti. A sem si na koncu mislil, da je škoda teh nekaj kilobajtov pomnilnika v telefonu.

Weiss dobil opomin AIPS-a
Predvsem pa sem si rekel, da to (in Weissova grda obleka) v ničemer ne bo vplivalo na moj odnos do slovaške nogometne reprezentance. Saj so že dovolj kaznovani, da morajo o njih poročati takšni ljudje. Navsezadnje si je ta isti Weiss (tisti v črtasti obleki) pred dnevi prislužil grajo Mednarodne zveze športnih novinarjev (AIPS), ko je televizijskemu kolegu s postaje Markíza zagrozil z napadom, ker ga je po porazu s Paragvajem ta vprašal, ali se zaveda svojih napak pri vodenju tekme. Po včerajšnjem butanju skušam biti razumevajoč celo do Weissa ...

Raje veselje zaradi uspeha kot neuspeha
Pod črto (pravzaprav vsemi na Weissovi obleki): bravo, Slovaki! Od srca vam privoščim! Veliko rajši imam od veselja objokane Slovake, ki slavijo lastni uspeh, kot pa da v steno naše pisarne brcajo zato, ker se čutijo dolžne veseliti ameriškega gola za izpad "Slovincev".

Pokvarili so si konce karier
Ko gre za Italijane, pa ... Vidite, ne bom užival ob njihovem neuspehu. Nočem. Cannavaro in tovariši - z Lippijem vred - so si sami pokvarili konce karier. Enako velja za Francoze ... Obe veliki evropski nogometni naciji sta ostareli, kar ni nič slabega, razen če se ne zanašaš preveč na pretekle zasluge in uspehe.

Politika ima mesto na tribunah
Po drugi strani pa sta obe državi podlegli nekakšni telenovelizaciji in vmešavanju politikanstva v nogomet. Kakšen cirkus je uprizoril francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ko je svoji ministrici za šport v Južni Afriki naročil urejanje težav v francoski ekipi. Niti italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi ni nič boljši. Navsezadnje je nogomet s pridom in zelo neusmiljeno izkoriščal za svoj politični vzpon. Seveda za slabe igre neposredno nista kriva niti novodobni Sarko "Bonaparte" niti vsak dan mlajši in lepši "Il Cavalliere". A ko nogomet postane igračka v rokah plehkih politrežiserjev, je nevarnost poloma in popolnega razpada vrednot veliko večja. Zato je toliko bolj pomembno, da so naši nogometaši takšnim domačim poskusom hitro naredili konec in politike - ko so prekršili pravila spodobnega vedenja - po hitrem postopku izgnali iz slačilnic in jih poslali nazaj tja, kamor spadajo. Na tribune, kjer naj - tako kot vsi drugi - spremljajo nogometaše (in ne obratno).

Slovenija se je poslovila v slogu Tudi s tega vidika je slovenska zgodba pomembna in poučna. Tistemu, ki bo na to pripomnil, da je slovenska reprezentanca kljub vsemu - tako kot francoska in italijanska - že na poti domov, pa odgovarjam: naši so bili po točkah in uvrstitvi uspešnejši, a še bolj pomembno je nekaj drugega. Poslovili so se v slogu, česar pa za Francoze (izumitelje chica) in Italijane (ki so poosebljenje elegance, po kateri bi se lahko zgledoval tudi g. Weiss) ne bi mogli trditi.

Igor E. Bergant