Šlo je za eno tistih nogometnih srečanj, zaradi katerih je ta šport najbolj priljubljen na svetu. Ker je bilo v Sloveniji že izrečeno in napisano toliko besed, poskušajmo nekaj težkega: na omenjeno tekmo gledati objektivno in z zornega kota nepristranskih opazovalcev, kakršen je bil, na primer, nekdanji svetovni in evropski prvak s Francijo, Christian Karembeu, s katerim sem se na kratko pogovarjal takoj po koncu srečanja.

Točka je v vsakem primeru uspeh
Najprej – tudi brez Karembeuja in silovitih čustev – lahko ugotovimo, da je točka za slovensko reprezentanco velik uspeh. Ne glede na vodstvo z 2:0. Mar velike reprezentance niso sposobne neusmiljeno in hladnokrvno obdržati takšne prednost? Včasih da, včasih tudi ne. Predvsem pa Slovenija ni velika reprezentanca. Ne more biti, to je prvi veliki turnir te generacije! Kako bi imela izkušnje s takšnimi težkimi tekmami na nevtralnih igriščih?!

Groba in umazana igra ZDA
Drugič, še vedno brez večje pomoči Karembeuja, lahko mirno ugotovimo, da je slovenska reprezentanca v prvem polčasu kljub napakam in obrambam v zadnjem trenutku igrala izvrstno. V drugem je podlegla silovitemu pritisku izvrstnega tekmeca, ki ni najboljša reprezentanca na svetu, a se že vrsto let uvršča na svetovna prvenstva. Ima značaj in izkušnje, pa čeprav me je njihova na trenutke groba in umazana igra nekoliko presenetila. Karembeu: za izenačenje v drugem polčasu ni v tolikšni meri "kriva" slovenska reprezentanca, saj so bili Američani dobri in odločni.

Zakaj je bil razveljavljen zadetek?
In na koncu: velika večina komentatorjev naše tekme, vključno s Karembeujem, je poudarila vprašanje trejega ameriškega gola. Sodnik iz Malija je bil res na trenutke precej izgubljen, sploh v primerih (ameriških) grobosti. Hkrati pa je glavne napake storil v škodo Američanov. Ti so bili po tekmi besni zaradi razveljavljenega tretjega gola ZDA (Altidore) in so sodnika še precej časa po koncu tekme oblegali z vprašanjem, zakaj ni priznal zadetka. Malijec je molčal. Tudi dva starta v kazenskem prostoru naše reprezentance bi morebiti kakšen sodnik kaznoval z enajstmetrovko.

Vsi imajo še možnost za napredovanje
Čisto mogoče je, da boste zdaj nekateri skočili pokonci in me obtožili, da ne cenim dovolj dosežka naše reprezentance. Neumnost. Saj pravim, da skušam biti kar se da objektiven. Objektivno je tudi dejstvo, ki ga je omenil Karembeu, da je bil ključni dogodek tekme sicer tako imenovani "come-back" Američanov, ki so si z izenačujočim zadetkom rešili upanje za uvrstitev v drugi del tekmovanja. Po izidu 0:0 na angleško-alžirskem srečanju imajo vse štiri reprezentance še realne možnosti za drugi krog, a v najboljšem položaju je zagotovo Slovenija.

Ni pričakoval take slovenske igre
Karembeu je še poudaril, da so Američani v drugem polčasu povsem drugače zastavili igro in z Edujem veliko pridobili. A Slovenija ga je kljub vsemu navdušila, saj tako dobre igre ni pričakoval.

Slovenija ima igro
Zdaj pa smo tam, kamor sem nas hotel pripeljati. Objektivno je bila to odlična tekma, več kot 90-minutni reklamni film za nogomet. Polna tempa, preobrata, odličnih obramb, strašanskega boja ... Že moja izkušnja s tekmo z Alžirijo je lahko zgovorna: bolj ko sem jo gledal v posnetkih in povzetkih, boljša se mi je zdela igra naše reprezentance. O tem, kako je težko poraziti Alžirce, priča že mučenje Angležev v Cape Townu.

Z eno besedo: lepotica
Naši so igrali na gol, tudi v drugem polčasu. Izzivali so zmago, in prav je tako. Svetovno nogometno prvenstvo sicer ni lepotno tekmovanje, toda tudi na njem imajo lepotice lažjo pot do srca. In ta tekma je bila lepotica. Muhasta, tako rekoč skrivnostna in - kako prikladno - še strastna povrhu.

Igrajo in se ne skrivajo
Ko se bodo naši fantje odpočili in naspali, bo verjetno tudi pri njih prevladal občutek ponosa, ki - o tem sem prepričan - preveva njihove navijače. Res so igrali dobro, na tem prvenstvu so še neporaženi, svetu so pokazali, kako izvrstno moštvo so. Igrajo in se ne skrivajo.

Darilo nogometu
Na koncu pa – in tudi to skušam poudariti čim bolj objektivno: slovenski in ameriški nogometaši so včeraj svetu podarili lepo nogometno darilo, ki bo v prihodnje odločilno zaznamovalo dojemanje slovenskega nogometa v tujini. Že mogoče, da bo čez nekaj časa prva misel nevtralnih opazovalcev: "Aha, vi ste tisti, ki ste zapravili vodstvo z 2:0." A samodejno bodo verjetno dodali ali vsaj pomislili: "Toda igrali ste pa hudičevo dobro."

Največ pomenijo goli
To potrjuje tudi komentar našega voznika Vusija (ki je molil za Slovenijo). Tako kot večini Južnoafričanov tudi njemu v nogometu največ pomenijo goli in zanimiva igra. Kaj je dejal sinoči? Svoje navdušenje nad videnim je v zulujščini izrazil takole: "Slovenia! Jo, jo, jo, jo!" Tega ni treba prevajati.