Francija je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij sveta, ki ponuja pravo bogastvo kulture. Foto: Lonely Planet
Francija je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij sveta, ki ponuja pravo bogastvo kulture. Foto: Lonely Planet
Multietnična francoska reprezentanca med pripravami na bližajoče se svetovno prvenstvo. Foto: EPA

Prvi temnopolti igralec za francosko državno ekipo je bil Raoul Diagne leta 1931, sin prvega Afričana, izvoljenega v francoski državni zbor.
V 50. letih je reprezentanca s številnimi sinovi priseljencev požela mednarodni uspeh, ko se je uvrstila v polfinale svetovnega prvenstva 1958. Tradicija se je nadaljevala v 80. letih z uspešnimi igralci, kot so Michel Platini, Jean Tigana, Luis Fernández, Manuel Amoros in Eric Cantona - vsi s starši, rojenimi v tujini. V 90. letih so ekipo dajali za vzgled modernega večkulturnega francoskega ideala.
V francoski reprezentanci na SP 2006 je bilo kar 17 od 23 igralcev pripadnikov rasnih manjšin. Ti so bili ali rojeni v francoskih čezmorskih ozemljih ali pa je šlo za otroke priseljencev iz nekdanjih francoskih kolonij (tudi veliki Zinédine Zidane). Senegal, DR Kongo, Guadeloupe, Martinique, Francoska Gvajana, Alžirija, Tunizija ...
"Les Bleus" preveč ... črni?
Večrasna sestava ekipe pa občasno dviga v Franciji precej prahu. Ob njo so se v zadnjih letih obregovali zlasti politiki skrajne desnice, češ da ekipa ni videti dovolj "francoska" in da je selektor Raymond Domenech izbral preveč temnopoltih igralcev (oboje kontroverzni predsedniški kandidat Jean-Marie Le Pen).

A splošni vpliv državne reprezentance na prizadevanja Francije, da vključi svoje manjšine in se pomiri s svojo kolonialno preteklostjo, je bil mešan. Leta 2001 je Francija igrala prijateljsko tekmo proti Alžiriji.
Šlo je za prvo srečanje Francije s svojo nekdanjo kolonijo, s katero je med letoma 1954 in 1962 bila vojno. Ni šlo brez incidenta: pred tekmo so alžirski podporniki izžvižgali francosko himno, po zadetku za Francijo pa so gledalci stekli na igrišče in dokončno prekinili tekmo.
Ponovno mednarodna ekipa
A temno plat na stran. Francija se v JAR odpravlja s 23 igralci, ki spet predstavljajo raznolikost Francije kot celote in njenih tako sedanjih kot nekdanjih ozemelj. Igralci pa tudi prihajajo iz zelo različnih francoskih mest, ki zastopajo take turistično privlačne pokrajine kot Bretanja, Burgundija in Provansa.
Sledi pregled rojstnih mest članov francoske reprezentance ter nekdanjih kolonij in čezmorskih ozemelj, od koder izvira več kot polovica izbrancev za svetovno prvenstvo.




Avignon je domači kraj vratarja Cédrica Carrassoja in eno najbolj priljubljenih mest v Provansi. Leži na levem bregu Rone, številni turisti se tu ustavijo predvsem zaradi ene znamenitosti: veličastne gotske Papeške palače (Palais des Papes), kjer so v 14. in 15. stoletju bivali papeži. Foto: Lonely Planet
Iz Demokratične republike Kongo, nemirne in izjemno revne afriške države, polne notranjih pretresov, prihaja vratar Steve Mandanda, ki se je rodil v prestolnici Kinšasi. Kongo je bil do leta 1960 belgijska kolonija, zato je tam uradni jezik francoščina. Država je sicer polna naravnih lepot, od atlantske obale na zahodu prek bujnih džungel notranjosti, do južnih savan in močvirnatega ustja reke Kongo na severu, tu so tudi doma ogrožene gorile. A pretresi so bili vedno sestavni del te velike države, iz katere je imigriralo ogromno število ljudi. Foto: WP
Iz Lyona prihajata selektor Raymond Domenech in obrambni igralec Éric Abidal. To v osrednji regiji Rhône-Alpes ležeče velemesto slovi kot francoska gastronomska prestolnica, kot dom uspešnega nogometnega kluba Lyon in kot veliko poslovno središče. Lyon, nekdanja svetovna prestolnica svile, privlači turiste zaradi svojih zgodovinskih in arhitekturnih spomenikov, je pa tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Foto: National Geographic
Na karibskemu otoku Martinique imajo korenine branilca Éric Abidal in Gaël Clichy ter napadalca Nicolas Anelka in Thierry Henry. Rajski Martinique, ki ga je leta 1502 odkril Kolumb, je eno od šestih čezmorskih ozemelj Francije. Gre za priljubljeno turistično destinacijo, ki ima veliko za ponuditi: sanjske peščene plaže, bujno džunglo, vulkane, gore , deževni pragozd, bogato kulturo, ki je mešanica karibske in francoske. Večina otočanov so potomci afriških sužnjev, precej pa se jih je odselilo v Francijo. Tam naj bi tako živelo okoli 260.000 ljudi martiniškega rodu. Veliko mladih jih odide študirat v Francijo, medtem ko veliko Francozev za oddih izbere prav Martinique, enega izmed karibskih otokov z višjim življenjskim standardom. Foto: Lonely Planet
V Toulousu se je rodil branilec Gaël Clichy. Velemesto, ki ga dela prepoznavnega opečnata rdeča barva arhitekture, leži ob reki Garoni v regiji Midi-Pyrénées. Toulouse je dom evropske letalsko-vesoljske industrije, ene najstarejših univerz na svetu, številnih kulturnih spomenikov in muzejev.
V Senegalu se je rodil branilec Patrice Evra, tam pa imata korenine še branilec Bacary Sagna in igralec zvezne vrste Alou Diarra. Ta zahodnoafriška država ob Atlantskem oceanu se je od svoje nekdanje kolonizatorke Francije osamosvojila leta 1960 in je danes ena mirnejših in stabilnejših afriških držav. Uradni jezik je francoščina, država pa slovi po svoji bogati glasbeni dediščini, ki jo je populariziral Youssou N'Dour. Od tu prihaja tudi mednarodno priljubljeni izvajalec r'n'b-ja Akon.
Na karibskem otočju Guadeloupe imata svoje korenine branilec William Gallas in napadalec Thierry Henry. Še en rajski otok v Malih Antilih je prvo čezmorsko območje Francije in kot tak del EU-ja. Prvi Evropejec, ki je stopil na otoška tla, je bil Kolumb. Ognjeniški izvor, lepe plaže in tropska vegetacija delajo Guadeloupe za priljubljeno turistično točko, otok pa je že desetletja priljubljen tudi med umetniki. Poseben pečat mu daje tudi svojevrstna mešanica afriške, francoske in indijske kulture, kar odseva v glasbi in plesu. Foto: Lonely Planet
Bordeaux je dom branilca Marca Planusa. Pristaniško mesto na reki Garonni v jugozahodni Franciji je prestolnica Akvitanije, njegovo ime pa je v svet ponesla predvsem vinska industrija. Mesto z okolico je namreč eno najpomembnejših vinorodnih območij sveta, vino (sloviti bordojec) pa tu pridelujejo že vse od 8. stoletja. Ogleda vreden je tudi stari del mesta, ki se je zaradi svoje izjemne arhitekturne vrednosti uvrstil na Unescov seznam svetovne dediščine. Foto: Lonely Planet
Doué-la-Fontaine v srcu Anjouja, le par kilometrov oddaljen od veličastnih gradov doline Loare, je rojstni kraj branilca Anthonyja Réveillèrja. Gre za staro mesto, ki sega v 7. stoletje, in se ponaša z najstarejšo naseljivo trdnjavo v Franciji. Doué-la-Fontaine je znan tudi kot francoska prestolnica vrtnic, kjer vsako leto julija poteka festival vrtnic, na katerem lahko samo v enem parku vidimo prek 800 sort te priljubljene cvetlice.
Toulon je dom branilca Sébastiena Squillacija. To provansalsko mesto slovi predvsem po svojem vojaškem pristanišču, a kot večina francoskih mest ima tudi bogato zgodovino, ki sega vse v čas paleolitika. Večji del starega centra je sicer propadel v 19. stoletju, a mesto s svojimi malimi trgi, staro katedralo in provansalsko tržnico še vedno ohranja nekaj starega šarma. Foto: Wikipedia
Iz Slonokoščene obale izvirata zvezni igralec Abou Diaby in napadalec Djibril Cissé. Ta afriška država (ki ima tudi sama eno boljših nogometnih reprezentanc, zato podrobnejša predstavitev te udeleženke SP sledi enkrat v naslednjih dneh) se je od Francije osamosvojila leta 1960, po letih nemirov pa je danes precej mirna in ohranja vezi s svojo staro kolonizatorko. Uradni jezik je francoščina, gre pa za kulturno izjemno bogato in raznoliko državo, saj jo sestavlja kar 60 etničnih skupin. Foto: Lonely Planet
V Francoski Gvajani se je rodil zvezdnik zvezne vrste Florent Malouda. Gre za francosko južnoameriško čezmorsko območje, ki se nahaja ob Atlantskem oceanu med Brazlijo in Surinamom. Gre za privlačno deželo z v narodnem parku zavarovanim amazonskim gozdom in privlačnim obalnim pasom.
Boulogne-sur-Mer je rojstni kraj velikega vezista Francka Ribéryja. To v klasicističnem slogu zgrajeno mesto na skrajnem severu države je bilo precej uničeno med drugo svetovno vojno, a se še vedno lahko pohvali s kar nekaj zgodovinskimi spomeniki, vključno s trdnjavskim stolpom Belfry, ki je tudi na Unescovem seznamu.
Privlačni Nantes je dom zveznega igralca Jérémyja Toulalana. Mesto ob reki Loari je leta 2004 revija Time celo razglasila za 'najbolj ugodno za življenje v Evropi', francoski časniki ga razglašajo za 'najbolj zeleno francosko mesto', obeta pa tudi njegov nadimek 'Benetk zahoda'. Nantes je poseljen že od začetka štetja, v 18. stoletju je bil francoska prestolnica trgovine s sužnji, danes pa privablja turiste s številnimi zgodovinskimi cekvami, gradovi, kapelami, muzeji, trgi in vrtovi.
Iz Versaillesa prihaja napadalec Nicolas Anelka. Gre za pariško predmestje, ki ga pravzaprav ni treba posebej predstavljati, saj je njegova glavna znamenitost slavna po vsem svetu in eden od najbolj obiskanih krajev Francije. To je seveda dvorec Chateau de Versailles, dom vseh francoskih 'Ludvikov'. Dvorec je bil tudi zibelka francoske revolucije.
Arles je rojstni kraj napadalca Djibrila Cisséja. To lepo provansalsko mesto ob reki Roni je eden od obveznih postankov na turistični ruti, slovi pa zlasti po svojem rimskem amifiteatru (kjer potekajo tudi bikoborbe), srednjeveškem samostanu in slikarju Vincentu van Goghu, ki je tu ustvaril nekaj svojih najslavnejših mojstrovin. Foto: flickr
Iz Martiguesa v Provansi prihaja napadalec André-Pierre Gignac. Mesto ima zaradi svojih očarljivih kanalov, mostov in nabrežij nadimek 'Provansalske Benetke', slovi pa tudi po svojih vinih. Foto: flickr
Iz Le Puy-en-Velayja prihaja napadalec Sidney Govou. To mestece v osrednji francoski pokrajini Auvergne ima bogato zgodovino in je pravi arhitekturni biser. Njegova atrakcija številka 1 pa je katedrala Notre-Dame du Puy iz 12. stoletja, do katere vodi 60 stopnic in je na Unescovem seznamu. Na sliki: bližnja kapela sv. Mihaela, do katere vodi 268 stopnic. Foto: flickr
Sidney Govou ima sicer beninski izvor. Ta zahodnoafriška država se je tako kot druge na tem območju od Francije osamosvojila leta 1960, francoščina pa je še vedno uradni jezik. Čeprav gre za precej majhno državo, pa se ponaša z raznoliko pokrajino, ki sega od peščene obalne ravnice, posute z močvirji, jezeri, mangrovami in lagunami, prek gozdnato-savanskega mozaika na planotah, ki jih razbijajo doline, pa vse do skalnatih gričev in (resda dokaj nizke) gorske verige. Na severu naravni rezervat W in narodni park Pendjari privlačita turiste, ki si gredo sem ogledati slone, leve, antilope, povodne konje in opice. Foto: flickr