22-letni bočni branilec je bil še junija član drugoligaša Interblocka, potem pa je prišel telefonski klic, ki je mladeniču obrnil življenje na glavo. Pridružil se je ekipi, ki jo trenira nekdanji romunski reprezentant Dorinel Munteanu in konec septembra dobil priložnost v tekmovanju, ki so sanje vsakega nogometaša.
V sredo smo ga poklicali v Romunijo, da nam pove kaj več o srečanju z "rdečimi vragi", na katerem sicer ni stopil na igrišče. Njegov Otelul - v romunskem prvenstvu je po 10 krogih na 9. mestu - je moral kljub dobri predstavi priznati premoč trikratnega evropskega prvaka z 0:2. Oba zadetka je z 11-metrovke dosegel Wayne Rooney. Nastal je zanimiv pogovor.

Ste imeli med pripravami na srečanje občutek, da boste zaigrali, ali se vam je že na treningih zdelo, da niste v prvem "planu" trenerja?
Na treningu se je videlo, ker sem manj igral. Dva dneva pred tekmo sem že vedel, da najbrž ne bom uvrščen v začetno postavo, a sem vseeno upal, da bom med 18 izbranci.

Tudi na zadnji tekmi romunskega prvenstva niste igrali, na koliko tekmah ste do zdaj stopili na zelenico?
Spomnim se, da sem igral na eni pokalni tekmi, na treh prvenstvenih in na tekmi Lige prvakov. Poleg tega pa seveda še na prijateljskih obračunih, ki smo jih odigrali med reprezentančnimi premori.

Kdo je v torek igral namesto vas, s kom se pravzaprav bojujete za mesto v ekipi?
Cornel Rapa. Je mladi reprezentant Romunije, tudi za člansko reprezentanco ima tri nastope. Ko sem prišel v to ekipo, sem vedel, da bom imel veliko konkurenco. To je tudi izziv, da vidim, kje sem. S tem imam samo še dodaten motiv. Ob sebi imam konkurenco, ki mi omogoča, da napredujem iz treninga v trening in iz tekme v tekmo. In to je samo dobro.

Kaj ste videli s klopi, kdo od zvezdnikov Manchestra vas je najbolj navdušil?
Moram reči, da rezultat ni pravi kazalnik dogajanja na igrišču. Kdor je gledal tekmo, je videl, da smo se dobro uprli Manchester Unitedu, bili smo zelo enakovredni do tistega nesrečnega prekrška za najstrožjo kazen. To je bila pač ena napaka, ki pa jo veliki klubi kaznujejo. Teh napak mora biti v naši igri čim manj, in upajmo, da bo na naslednji tekmi rezultat bolj ugoden.

Tudi vaš trener Dorinel Munteanu je po tekmi dejal, da je bil poraz nezaslužen. Pohvalil je igro in agresivnost vaših soigralcev. Gostujoči trener Alex Ferguson je povedal, da ste zelo marljiva in organizirana ekipa. Kaj je manjkalo, da niste osvojili vsaj točke?
Kot sem rekel, naredili smo eno napako, ki je bila kaznovana. Če bi igrali proti "slabši" ekipi, tega morda ne bi kaznovala. Do tiste 11-metrovke smo bili blizu, imeli smo dve zelo lepi priložnosti, United jih pravzaprav ni imel. Na klopi sem upal, da bomo zdržali do konca tekme z 0:0, morda sem pričakoval tudi, da bomo povedli. Nato se je zgodila tista 11-metrovka, po kateri pa smo vseeno še vedno igrali dobro, a nam mreže ni uspelo zatresti. V končnici je bilo z drugim golom Rooneyja nato vsega konec. Gremo naprej.

Se vam zdi, da vseeno iz tekme v tekmo napredujete?
Mislim, da. V romunskem prvenstvu smo morda sezono začeli nekoliko slabše od pričakovanj, a v Ligi prvakov igramo veliko bolje. Mogoče je to v podzavesti in daš maksimalno od sebe, ko igraš proti Unitedu, Baslu in podobnim moštvom. To so velike ekipe. Prvenstvo je še dolgo, gotovo bomo na koncu končali višje, kot trenutno kaže lestvica.

Po prejšnji tekmi proti Benfici ste izjavili, da ste mogoče malo preveč spoštovali tekmeca in se ga ustrašili. Ste se iz tega kaj naučili in je bilo proti "rdečim vragom" manj strahospoštovanja?
Mislim, da je bila Benfica velika izkušnja za nas. Proti Manchester Unitedu ni bilo mogoče zaslediti niti kančka strahu. Tega na igrišču ni bilo videti in je bilo povsem drugače kot proti Benfici. V tekmo smo šli 100-odstotno pripravljeni, poznali smo njihove slabosti, ki jih sicer ni veliko, dobro smo analizirali njihovo igro in pokazali, da Manchester United ni nek "bav bav".

Kaj pa s podporo navijačev ste bili tokrat zadovoljni?
Ja, tokrat je bilo v redu. Zbralo se je okoli 30 tisoč gledalcev, vzdušje je bilo fenomenalno. Bili smo veliko bolj zadovoljni kot nazadnje, ko se jih je zbralo zgolj pet tisoč, kar je sramotno.

So torej romunski ljubitelji nogometa podpirali vas, in ne Manchester, kot ste se "bali" pred tekmo?
Mislim, da jih je večina prišla gledat zvezdnike, a so vsekakor navijali za nas. Oni so Romuni, mi pa romunski klub. Seveda pa so prišli pogledat Rooneyja in druščino. Ne zgodi se pogosto, da pride takšen klub v Romunijo.

Koliko navijačev je sploh pripotovalo iz Galatija, od koder prihaja vaš klub?
Naša navijaška skupina je prišla v celoti, za preostale pa ne vem.

Kdaj se pa nogometaši odpravite v Bukarešto, koliko dni prej? Kako potekajo priprave, ste v karanteni?
Pred vsako tekmo, tudi prvenstveno, je isti postopek. Proti Unitedu ni bilo nič novega. Na tekmo se gre po navadi dva dneva pred tekmo, sploh če se gre na gostovanja. Trening opravimo na svojem stadionu, potem se odpravimo v Bukarešto in tam prespimo. Naslednji dan smo ves dan v Bukarešti. Zjutraj se zbudimo, pojemo zajtrk, nato sledi sproščanje v zabaviščnem centru, kjer igramo bilijard in podobne igre. Zvečer opravimo uradni trening, nato imamo še sestanek s trenerjem, kjer analiziramo tekmeca. Naslednji dan je pa tekma.

Ste zadovoljni v Romuniji, kakšno je tamkajšnje življenje?
Moram reči, da je bilo na začetku težko. Romunija je kar daleč od Slovenije, poleg tega je zelo zaostala država, daleč za Slovenijo po urejenosti glede okolice in drugih zadev. Življenjski standard je prav tako nižji kot v Sloveniji. Bilo je težko, a ko se enkrat navadiš na ta ritem, potem ti to pride v navado. Sem je prišla septembra tudi punca, ki mi je olajšala delo in da mi ni dolgčas. Družim pa se tudi s srbskimi kolegi.

Kako preživljate prosti čas?
Večino časa preživim s svojo punco in soigralci. V Galatiju nekako nimaš veliko stvari početi. Večinoma hodimo na kavo, kakšno pijačo, gremo na kosilo, popoldne je trening, zvečer pa se doma uležeš pred TV. Taki so večinoma vsi dnevi.

Vaša zgodba je zelo zanimiva. V Galati ste se preselili precej na hitro, se za vas ni zanimal nobeden od slovenskih prvoligaških klubov? Ste imeli še kakšno drugo ponudbo iz tujine?
Moram reči, da sem vse, kar sem naredil, naredil s pomočjo svoje družine. Nihče me ni nikoli porival naprej, kot mogoče nekatere druge igralce. Spomladi sem podpisal pogodbo z Interblockom, pri katerem sem imel aneks, da pogodba velja, če se uvrstimo v prvo ligo. Joc Pečečnik je potem zavrnil igranje v prvi ligi, to je bilo zame veliko razočaranje. Vso sezono smo igrali in garali s trenerjem Zdenkom Verdenikom na čelu, na koncu pa je sledilo veliko razočaranje. Imeli smo potencial, da bi v prvi ligi naredili marsikaj. Šel sem na dopust, nisem vedel, kaj bom počel naprej. Začel sem razmišljati, da bi šel študirat, da bi imel nogomet za zraven. Oddelal sem še priprave z ekipo sindikata SPINS, zanimanja iz Slovenije ni bilo čisto nobenega. Z nikomer nisem imel stika, potem pa me je poklical nekdanji trener Vukadin Lalović, ki me je vprašal, ali bi šel v tujino. Povedal mi je samo za državo, potem sva se dobila. Razložil mi je, kakšna je situacija, potem se je v treh dneh vse zgodilo. Dobil sem letalsko karto, ekspresno je bilo vse skupaj. Nisem mogel verjeti. Bil sem na klasični preizkušnji, toda dobil sem to, kar sem hotel - da je vse na meni, da dobim priložnost. Imeli smo pet prijateljskih tekem, odigral sem dva polčasa in enkrat 15 minut. Nato so rekli, da so zadovoljni z mano in podpisali smo pogodbo.

Slovenski ljubitelji nogometa vas ne poznajo najbolje. Opišite za konec vaše največje odlike in tisto, kar želite še izboljšati.
Glede na igralni položaj imam to odliko, da imam dober "timing" za vključevanje v napad. Z igro v napadalnih akcijah sem kar zadovoljen, čeprav je treba še veliko stvari izboljšati, da bo še bolj vrhunsko. Rad bi pa popravil igro v obrambi. Ni slaba, ampak po naravi sem zelo samokritičen. Analiziram vsako stvar in jo poskušam izboljšati na treningu. Nikoli ne bom popolnoma zadovoljen s sabo, vendar se bom poskušal izboljševati. Bomo videli, kam me bo to pripeljalo.