Lani je bilo evropsko prvenstvo, drugo leto bo svetovno prvenstvo, nekatera moštva pa so že začela priprave na sezono, ki se bo za nekatere začela že julija … Saj bodo pregoreli! In prireditelji? V Južni Afriki, kjer se – mimogrede – začenja zima, najpomembnejšega stadiona svetovnega prvenstva (Soccer City v Johannesburgu) sploh še niso dokončali. Tam bodo čez manj kot leto odigrali uvodno tekmo SP-ja, mesec dni kasneje pa še finalno …

Kakšna je generalka brez prvega prizorišča? Prireditelji priznavajo, da zanimanje za Pokal konfederacij v deželi prirediteljici ni ustrezno menda splošno znanemu nogometnemu navdušenju v deželi. Kaj si bodo mislili televizijski gledalci po svetu?! Španci, Brazilci in Italijani so čisto v redu. Toda, ali bodo sploh lahko igrali (in želeli igrati) na vso moč. Kaj pa Nova Zelandija ali Irak? Koliko pa sploh lahko dosežeta, če ekipi igrata na vso moč?

A glej ga, nogometnega zlomka! Saj obstajajo tudi razlogi ZA Pokal konfederacij!
Kdor se spominja zadnjega tekmovanja pred štirimi leti v Nemčiji, se bo gotovo spomnil nekaj zanimivih tekem in lepih golov. Morda nogometaši ne bodo zmogli igrati tako kot na vrhuncu pretekle sezone … Obrambe bodo manj nepopustljive in grobe, v nekoliko počasnejši igri (sploh v Johannesburgu, ki leži na skoraj 2000 metrov nadmorske višine) pa se bodo lahko bolj izkazali umetniki v preigravanju in doseganju golov. Najboljši nogometaši (sami evrski milijonarji) bodo lahko igrali brez tekmovalnega pritiska in zato bolj sproščeno, razen tistih, ki se prav zdaj "prodajajo" in bodo napeti (ter motivirani). To še posebej velja za manjše in "revnejše" reprezentance, na primer iraško in novozelandsko, pa tudi domačo. Te bodo svoje trenutke v dvobojih z velikimi skušale kar najbolje izkoristiti. V obdobju nogometnega mrtvila utegnejo v takšnih razmerah oživeti tudi televizijski gledalci. Mar niso najbolj uživaške nogometne tekme prav tiste, od katerih nič ne pričakuješ, ob katerih si ni treba zaradi živčnosti pogrizti vseh nohtov (ali uničiti vseh zalog piva)? Irak-Nova Zelandija? Zakaj pa ne?!

Tudi ko gre za JAR, Pokal konfederacij ni tako povsem brez zveze
Čeprav v Evropi pripravljenost in urejenost te dežele praviloma (in brez osnove) podcenjujemo, takšno generalko potrebuje, pa čeprav bo svetovno prvenstvo v vseh pogledih večje in zahtevnejše. Na koncu bodo prišli tudi gledalci, pa čeprav stadioni povsod ne bodo nabito polni. Radovednost in ponos "mavrične nacije" sta neizmerna. Če nič drugega, bodo gostitelji skušali obiskovalce in televizijske gledalce z drugih celin že letos navaditi na to, čemur pravijo "afriški pridih" nogometa: pisana oblačila in ples na tribunah, nenavadni kostumski pripomočki in obvezen zvok vuvuzel. Prav je, da se privadimo tudi mi, predvsem zato, ker se bomo čez leto dni ob spremljanju tekem v Južni Afriki pred televizorji počutili malce bolj domače. A brez skrbi, naša osuplost nad nogometno eksotiko tudi ob spremljanju svetovnega prvenstva zato zagotovo ne bo nič trpela. Nogometna Afrika ima dovolj čudovitih skrivnosti za obe tekmovanji. Zato naj se Pokal konfederacij kar začne.

Igor E. Bergant