Foe je bil star le 28 let, igral je svojo 64. tekmo za izbrano vrsto. Tekma na stadionu Gerland v Lyonu se je igrala v veliki vročini (nad 30 stopinj Celzija). Tudi hitra zdravniška pomoč je bila zaman. Foe se je zgrudil na sredini igrišča, ob njem ni bilo nobenega nogometaša. Zdravniki so ga oživljali še na igrišču, vse so skušali storiti tudi ob igrišču. Pol ure pozneje je umrl. Zdravniki so potrdili, da so ga oživljali 45 minut, ampak se Foe ni odzval. Po obdukciji je bil znan vzrok smrti: hipertrofična kardiomiopatija, prirojeno srčno obolenje, ki je pogost vzrok za smrti med športniki.

Popoln šok za vse vpletene
"Fifa in ves nogometni svet je pretresen zaradi tega žalostnega dogodka. Nogomet je izgubil izjemnega nogometaša in dobrega človeka," je povedal prvi mož Fife Sepp Blatter.

"Foejeva smrt je najstrašnejša izkušnja v mojem nogometnem in trenerskem življenju. Bil je namreč izjemno odkrit in pošten človek, s spoštovanjem do vsakega," je jokaje dejal nekdanji selektor Kameruna Jean Paul Akono. Na ta tragičen dogodek se je odzval tudi nekdanji Foejev trener pri West Hamu Harry Redknapp: "Šokiran sem! Bil je namreč tako dobro fizično pripravljen in močan igralec. Pravzaprav še nisem videl bolje pripravljenega nogometaša od njega, ob tem pa je bil tudi čudovita osebnost."

V solzah je bil tudi francoski selektor Jaques Santini, ki je 194 centimetrov visokega in 84 kilogramov težkega Foeja treniral še pri Lyonu. "Tukaj ni kaj reči. Zelo ga bom pogrešal," je dejal Santini.

Finale odigran, vsi z mislimi drugje
Nogometaši Kameruna so z 1:0 premagali Kolumbijo, zmaga pa ni zanimala nikogar. Kamerunci so kljub temu odigrali finalno tekmo Pokala konfederacij proti Francozom, ki so v Saint Denisu z zlatim golom Thierryja Henryja v 98. minuti slavili z 1:0. Galski petelini niso bili preveč navdušeni nad tem, da je bil finale odigran. "Ne bi smeli odigrati tekme. To bi morali narediti za Marca. Namreč, ko sem videl, kako pretreseni so bili nekateri soigralci, ki so ga osebno poznali, si ne morem predstavljati, kako lahko kamerunski nogometaši zberejo dovolj moči in zbranosti za finalno srečanje," je dejal Ludovic Giuly.

Francoski prvak z Lensom in Lyonom
Foe se je rodil 1. maja 1975 v Yaoundeju. Kariero je začel v drugi kamerunski ligi, potem pa je podpisal pogodbo z enim največjih klubov v domovini Canonom iz Yaoundeja. Leta 1993 je osvojil kamerunski pokal. V izbrani vrsti je debitiral septembra leta 1993 proti Mehiki, naslednje leto pa je nastopil na vseh treh tekmah na svetovnem prvenstvu v ZDA. Kamerun je po porazu proti Rusiji z 1:6 izpadel že po predtekmovanju.

Ogledniki so ga hitro opazili in prestopil je k francoskemu Lensu. Na 85 tekmah je dosegel 11 zadetkov, leta 1998 pa se je veselil tudi naslova francoskega prvaka. Na pripravah kamerunske reprezentance si je zlomil nogo in sanje o nastopu na SP-ju v Franciji so se razblinile. Zanj se je zanimal tudi Manchester United, na koncu pa je prestopil k West Hamu za štiri milijone funtov. V Premier ligi je na 38 tekmah prispeval en gol. Leta 2000 se je vrnil v Francijo, z Lyonom je leta 2001 osvojil ligaški pokal, leto zatem pa še naslov državnega prvaka.

Dosegel je zadnji gol na Maine Roadu
Na svetovnem prvenstvu leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem je odigral vse tri tekme, Kamerun pa je po porazu z Nemčijo z 0:2 znova obstal v skupinskem delu. Julija 2002 ga je Lyon posodil k Manchester Ciyju, ki je odštel 550.000 funtov. V angleškem prvenstvu je dosegel devet golov. Zadnji gol je dosegel 21. aprila 2003 proti Sunderlandu (3:0), ko je City zadnjič igral na Maine Roadu.

A. G.