Zadevo od začetka z zanimanjem (in občasno z osuplostjo) spremljam in vam ponujam svoj pogled, ki sem ga pred tremi leti v podobni obliki objavil že na MMC-jevem forumu. Stanje se, žal, ni prav nič spremenilo.

Kolo in krog nista sopomenki
Kdor se je vsaj malo trudil poglobiti v naš jezik in športno izrazoslovje, lahko hitro ugotovi, da besedi kolo in krog nista sopomenki (sinonima). Povedano bolj preprosto: vsaka opisuje nekaj drugega.

Klubi se enkrat pomerijo med seboj
Kolo je stara beseda slovanskega izvora, ki je že najmanj 70 let v vsakodnevni uporabi v slovenskem jeziku. Pomeni pa del tekmovanja oziroma prvenstva, v katerem se klubi ali posamezniki enkrat pomerijo med seboj. Angleži "kolu" rečejo "matchday", Nemci "Spieltag", Italijani "giornata", Francozi "journée". Skratka, v slovenščini bi besedo lahko prevedli s sopomenko "igralni dan", ki pa se doslej ni uporabljala, poleg tega pa je v sodobnem športu že kar malo presežena, saj v večini športov tekme enega kola praviloma ne igrajo več na isti dan.

Vsi tekmeci se po enkrat pomerijo med seboj
Krog je tisti del tekmovanja, v katerem se vsi tekmeci po enkrat pomerijo med seboj. Torej, krog obsega več kol. Prvenstvo lahko obsega enega ali več krogov, pač glede na to, kolikokrat se vsak izmed tekmecev pomeri z vsemi drugimi. Prav zato prvenstvenim sistemom pravimo enokrožni (vsi se med seboj pomerijo le enkrat), dvokrožni (dvakrat) ali celo trikrožni (Liga SiMobil v sezoni 2004/2005) in štirikrožni, ki se bo začel tudi julija letos. Ali mu morda rečemo enokolni, dvokolni itd.? Sopomenka "kroga" je "del" (jesenski del, spomladanski del, prvi del, drugi del), pri čemer nam jo je je sodobni šport malo zagodel. Vse tekme jesenskega dela navadno niti ne sovpadajo s prvim krogom. Nemci, denimo, za prvi del (krog) uprabljajo besedo "Runde" (krog): Hinrunde (prvi del) in Rückrunde (povratni krog). Logično pa je, da loterija za vsako žrebanje uporablja besedo "krog", ker so vsa žrebanja enaka – vsakokrat so od začetka namreč v bobnu vse kroglice …

Beseda krog v pokalnem tekmovanju?
Kako nelogično bi bilo uporabljati besedo "krog" v pokalnih tekmovanjih ali pri tenisu, ko se že od začetka igra na izpadanje, ocenite sami … Res je, da nekaj nejasnosti povzročajo tudi drugi jeziki, v katerih stvari prav tako večkrat niso bile jasne. V angleščini se izraz "round" včasih pojavlja v pomenu "kola" in "kroga", enako tudi "Runde" pri Nemcih. Jeziki so živa tvarina, saj jih govorijo živi ljudje, z vsemi svojimi navadami, razvadami, slabostmi in odličnostjo.

Besede v rokah tistih, ki se spoznajo na jezik, a ...
In zakaj je v slovenščini prišlo do zmede v zvezi s kolom in krogom? Zelo preprosto: ker so stvari v roke vzeli tisti, ki se sicer morda spoznajo na slovenščino, a zagotovo malo manj na šport. Upam samo, da ni šlo tudi za druge motive, saj se beseda "kolo" (v slovenskem pomenu) uporablja tudi v hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini, in bi se zato lahko "strokovnjakom" zdela sumljiva, neslovenska, morda celo škodljiva in nevarna. Ali je kaj narobe z besedami, ki v različnih jezikih pomenijo isto? Igra tu vlogo tudi pritlehna ksenofobija? Kakor koli že in kdor koli že, zgodila se je žalostna neumnost, ki seveda ni tragična, a je nepotrebna: kolo so samozvani borci za boljši, lepši (in "čistejši") slovenski jezik prevedli – napačno … Da so s tem storili škodo slovenščini, jo osiromašili in povzročili zmedo, je žal bolj ali manj jasno. Nekateri trmasto vztrajajo pri svojem, naši radijski kolegi so v svojem vsesplošnem purizmu šli tako daleč, da so klube in lige oropali uradnih imen, v katerih naj bi se skrivali zlobni sponzorji ... Karavana krogov gre dalje (in se vrti v krogu), kol(es)a pa smo nekje zakopali ... In zdaj se čudimo, da nismo več tako zelo gibljivi.