A pred M-jem so še druge črke, sledi peti del Bergantove abecede, ki bo obdelal črke od I do P.

I – Inkatha

V jeziku ljudstva Zulu inkatha pomeni krona. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je pod tem imenom nastalo zulujsko kulturno gibanje, ki je kmalu preraslo v politično. Združevalo je pretežno Zulujce iz podeželskih delov Natala, medtem ko se je urbani del tega ljudstva organiziral v okviru Afriškega nacionalnega kongresa (ANC). Kljub vsemu sta ANC in Inkatha v času boja proti apartheidu (glej A) večinoma dobro sodelovala. To razkola pa je prišlo ob koncu sedemdesetih let, predvsem zaradi nesoglasij voditeljev ANC z vodjo Inkathe Mangosuthujem Buthelezijem. Slednji je bil sicer glasen nasprotnik apartheida, a je sočasno sodeloval z (belimi) oblastmi ter nasprotoval oboroženemu boju, ki ga je zagovarjal ANC.

V osemdesetih letih, ko je politika rasnega razlikovanja začela pokati po šivih, je prihajalo do čedalje pogostejših spopadov med podporniki ANC in Inkathe, ki so v začetku devetdesetih let prerasli v pravo vojno. Položaj je bil precej nepregleden, kasnejše raziskave pa so potrdile domneve, da so bili pripadniki paravojaških enot Inkathe povezani s tajno službo propadajočega apartheidovskega režima, ki je želel tudi na ta način vnesti razkol med večinsko črnsko skupnost. V nemirih je umrlo na tisoče ljudi, žalostni vrhunec spopadov pa so bili množični umori na vlakih, predvsem okrog Johannesburga, na katerih so se ljudje vsak dan iz tako imenovanih townshipov – za temnopolto prebivalstvo »rezerviranih« mest - prevažali na delo. Zločinci so z vlakov med vožnjo na slepo metali potnike, tudi otroke, in tako sejali grozo in smrt. Zaradi vojne z Inkatho ta organizacija ni bila povabljena za »okroglo mizo«, za katero se je po izpustitvi Nelsona Mandele iz zapora odločala politična usoda države. Kasneje sta Mandela in Buthelezi v neposrednih stikih uspela ustaviti krvave spopade. Inkatha se je preobrazila v klasično politično stranko (Inkatha Freedom Party), ki je na prvih demokratičnih volitvah leta 1994 dobila še več kot 10 odstotkov glasov, na letošnjih pa se je s 4,5 odstotki sicer prebila v parlament (vključno s še vedno delujočim Buthelezijem), a je njen vpliv vse manjši in izgublja podporo tudi med Zulujci. Navsezadnje je tudi prvi mož ANC in novi predsednik Južne Afrike Jacob Zuma pripadnik tega ljudstva.

J – Johannesburg

Nekaj o zgodovini največjega južnoafriškega mesta ste lahko prebrali že pod črko G (Gauteng), a ne vse. Ožji del Johannesburga ima približno štiri milijone prebivalcev, širši, kamor sodi tudi nekdanji township Soweto (glej S), pa že več kot deset. Kljub temu pa Johannesburg nima statusa državne prestolnice, čeprav je finančno središče Južne Afrike, pa tudi sedež ustavnega sodišča. Mesto je ob koncu 19. stoletja nastalo zaradi zlate mrzlice, na njegovem področju pa ljudje živijo že več kot tri milijone let. Nedaleč od mesta – v jamah Sterkfonteina – so našli doslej najbolje ohranjeni celoviti skelet šloveških prednikov doslej. In vendarle – če ne bi bilo zlatokopov, tudi mesta v tej obliki in obsegu ne bi bilo. Pod njim razteza na tisoče kilometrov rudniških rovov, nekateri so tudi tri kilometre pod površjem. Življenje v Johannesburgu je dokaj zahtevno – leži na nadmorski višini 1.800 metrov, predvsem pa zna biti precej neprijetno – Johannesburg je po statistikah kršitev zakonov zagotovo najbolj nevarno mesto. In za konec – zakaj, zavraga, ima Johannesburg takšno ime: po »legendi«, ki ni preverjena, naj bi mesto krstila transvaalska državna uradnika Johann Rissik in Christiaan Johannes Joubert. Leta 1886 so ju iz Pretorije poslali na rudniško področje, da bi določila kraj, kjer bi začeli graditi mesto. Določila sta ga in mu – s kančkom ironije - nadela ime Johannesburg, pač glede na (dobesedno) skupni imenovalec. V angleščini se mesto izgovarja »Džohenesbərg«, a burskem afrikaansu pa tako, kot se napiše.

K – Kaizer

Nemci imajo svojega Kaiserja – Franza Beckenbauerja, Južnoafričani pa »Kaizerja« Motaunga, danes 65-letnega legendarnega nogometaša. Kaizer je njegovo pravo ime (v afrikaansu seveda pomeni »cesar«), nogometno pot pa je začel v slovitem klubu Orlando Pirates v rodnem Sowetu. Leta 1968 ga je nekdanji član West Ham Uniteda in trener ameriške ekipe Atlanta Chiefs Phil Woosnam odkril na nogometnem taboru v Zambiji in povabil v ZDA. V dveh letih igranja v tedanji ligi NASL se je Kaizer Motaung kljub poškodbam zelo izkazal, a se je že leta 1970 vrnil domov. Njegov nekdanji soigralec pri Orlando Piratesih – Ephraim »Jomo« Sono, ki je igral za New York Cosmos (s »pravim« Kaiserjem Beckenbauerjem, Pelejem in Vitom Dimitrijevićem) je vztrajal dlje. Kakor koli že – Kaizer Motaung se je leta 1970 vrnil v Soweto in ustanovil svoj klub ter ga poimenoval po sebi in ekipi, v kateri je zaslovel v ZDA - Kaizer Chiefs. Njegov klub je kmalu postal veliki lokalni tekmec Orlando Piratesov. Še danes sodi med najboljše južnoafriške klube. Kaizer je še vedno njegov predsednik in veliki šef. Ko sem že omenil Joma Sona (Jomo je njegov vzdevek, po vzoru na kenijskega političnega voditelja Joma Kenyatto – Jomo v swahiliju pomeni gorečo puščico). Tudi on je po vrnitvi v Južno Afriko ustanovil svoj klub in ubral podobno načelo pri imenovanju – Jomo Cosmos. Jomo Cosmos se osredotoča na vzgojo mladih igralcev, letos pa se je vrnil v Premier ligo. In še to – glasbena skupina iz angleškega Leedsa Kaiser Chiefs si je ime nadela v čast matičnega kluba nekdanjega člana Leeds United Lucasa Radebeja. Torej je Kaizer Motaung – sicer posredno in ne nalašč – vplival tudi na sodobno glasbeno sceno.

L – Limpopo

Kdor je bral knjige Rudyarda Kiplinga (posebej zgodbo o malem slončku, ki je kot prvi dobil dolg rilec), zagotovo ve, da gre za eno najdaljših afriški rek (1.750 km). Po tej reki pa se imenuje tudi južnoafriška provinca na skrajnem severovzhodu države. Njeno glavno mesto Polokwane (nekdanji Pietersburg) bo prihodnje leto gostilo tekme SP na novem stadionu Petra Mokabe, ki bo sprejel 46 tisoč gledalcev. Bo, ker še ni zgrajen. Sicer pa je provinca Limpopo, ki meji na Bocvano, Zimbabve in Mozambik odlično izhodišče za obisk velikih nacionalnih parkov v tem predelu Afrike, vključno s slovitim Krugerjevim nacionalnim parkom.

M – Mandela

Nelson Rolihlala Mandela je največja osebnost v zgodovini Južne Afrike, ne le zato, ker je leta 1994 postal njen prvi demokratično izvoljeni predsednik. Njegovo življenje je najbolj zaznamovalo 27-letno politično ujetništvo v različnih zaporih, pri čemer je največ časa preživel na zloglasnem Robben Islandu pred Cape Townom. Pred tem je bil eden izmed voditeljev Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) ter prodoren in priznan odvetnik. Apartheidovski režim je ob njegovih odločnih akcijah in bleščeči argumentaciji izgubljal živce in ga skušal politično izolirati. Ko mu to ni uspelo, so ga skupaj s somišljeniki iz ANC obsodili na dosmrtno ječo.

Res je, da je bil eden izmed organizatorjev vojaškega krila ANC (glej pod U), a oboroženo nasilje je bilo v Mandelinem boju vedno le najbolj skrajna možnost. Prav njegovo iskreno prizadevanje za mir in spravo med dolga stoletja nasprotujočimi si rasami v Južni Afriki, tudi v dolgotrajnem ujetništvu, je postavilo temelje sodobni državnosti te dežele. Mandela je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja navdih za mednarodno glasbeno gibanje (Mandela Day), ki je zahtevalo njegovo izpustitev. Glavna hita sta bila zagotovo Free Nelson Mandela skupine The Specials ter Mandela Day (Simple Minds). Svojo politično pot (vključno z zaporniškimi leti) je obširno opisal v knjigi Long Walk To Freedom (Dolga pot do svobode), ki po kritikah številnih mednarodnih poznavalcev velja za eno izmed najpomembnejših knjig 20. stoletja. Nenavadno in žalostno je, da je slovenščina eden izmed redkih evropskih jezikov, v katerega to delo še ni bilo prevedeno.

N – Nguni

Ljudstva in jeziki družine Nguni sodijo v širšo skupino Bantu, ki prevladuje v vzhodnem in južnem delu Afrike. V družino Nguni sodita tudi med temnopoltim prebivalstvom Južne Afrike najbolj razširjena jezika Xhosa in Zulu, pa tudi Ndebele in Svazi. Številne selitve temnopoltih ljudstev v prvi polovici 19. stoletja so povzročili tudi premiki belih naseljencev, predvsem burskih Afrikanerjev, s čimer so se ljudstva in jeziki ngunijske družine razširili v nova področja ter sočasno izpodrivali starejše naseljence teh področjih, predvsem iz družine Khoisa. Slednje poznamo tudi pod (slabšalnimi) imeni, kot sta na primer bušmani ali hotentoti.

O – Oppenheimer

Ob tem priimku vas verjetno veliko takoj pomisli na ameriškega znanstvenika Roberta Oppenheimerja, »očeta« atomske bombe. V Južni Afriki pa je prva misel namenjena istoimenski družini nemško-židovskega rodu. Leta 1880 rojeni Ernest Oppenheimer je bil podjetnik, ki je obogatel s posli, povezanimi z izkopavanjem zlata in diamantov v Južni Afriki, kamor se je preselil leta 1902. Nadziral je tako eno vodilnih podjetij za prodajo žlahtnih kovin in dragih kamnov De Beers, bil pa je tudi ustanovitelj še vplivnejše Anglo American Corporation of South Africa. Tudi njegov brat Bernard je posloval na tem področju, kasneje pa je družinsko tradicijo nadaljeval še sin Harry. Slednji je nadaljeval tudi dobrodelno poslanstvo družine, bil je eden izmed glavnih podpornikov (in investitorjev) Izraela, kot podjetnik pa je odkrito nasprotoval apartheidu in podpiral (belska) politična gibanja, ki dvigala glas proti politiki rasnega razlikovanja. Njegovi kritiki trdijo, da je bogastvo družine kljub vsemu temeljilo tudi na izkoriščanju temnopoltega prebivalstva. Po drugi strani pa je tudi res, da je k dokončnemu zlomu apartheida v sedemdesetih in osemdesetih letih pripomoglo prav odkrito nasprotovanje južnoafriške gospodarske elite.

P – Platina

Plemenita kovina (Pt) je eno izmed temeljih naravnih bogastev Južne Afrike. Največja svetovna nahajališča kovine, ki je zelo pomembna za avtomobilsko in elektronsko industrijo, so prav v Južni Afriki, točneje v bližini Rustenburga, kjer so igrali tudi tekme Pokala konfederacij (glej R)