Vse tekme z največjega nogometnega dogodka letošnjega poletja, ki se bo začel v nedeljo, boste lahko v prenosu videli na 2. programu TV Slovenija in na MMC-jevem kanalu, bogat pa bo tudi studijski program.

C – Cape Town

Čeprav je to mesto (Buri mu v svojem afrikaansu pravijo Kaapstad, Xhose pa iKapa) po številu prebivalcev (dobra dva milijona) za Johannesburgom in Durbanom (glej – D) šele na tretjem mestu v državi, pa je v mnogočem nesporno prvo. Po lepoti, na primer, predvsem zaradi slikovite lege ob Atlantiku in pod vznožjem Mizaste gore (Table Mountain / Tafelberg). In po zgodovini – navsezadnje so tu beli priseljenci leta 1652 ustanovili prvo evropsko naselje na ozemlju današnjega JAR-a. Zato ima Cape Town tudi ljubkovalni naziv "mati mest" (Mother City oz. Moederstad). Sredi 17. stoletja se Nizozemci tudi niso ustavili s pretirano ambicioznimi cilji – Kaapstad, ki je dobil ime po približno 45 km južneje ležečemu Rtu dobrega upanja (nekoč smo mu pri nas rekli Rt dobre nade/Cape of Good Hope oz. Kaap de Goede Hoop), je bil mišljen le kot postojanka za ladje, ki so okoli Afrike plule v današnjo Indijo in predvsem Indonezijo. Mesta ni ustanovila nizozemska država, pač pa tamkajšnje zasebno trgovsko podjetje – Združena vzhodnoindijska družba (Vereenigte Oost-Indische Compagnie – VOC), ki je izvajalo in nadziralo večji del trgovine med Evropo in Indonezijo. Šele ko je družba po skoraj 150-letni zgodbi o uspehu gospodarsko opešala (podobnost s trenutno svetovno krizo niti ni tako za lase privlečena), so Kaapstad in zaledje prevzeli Britanci ter ustanovili kolonijo Cape. Zanimivo je, da je bil eden izmed prvih britanskih ukrepov ukinitev suženjstva, ki pa neusmiljenega izkoriščanja temnopoltega prebivalstva ni ustavila. Tudi številni mešani prebivalci, potomci temnopoltega avtohtonega prebivalstva, sužnjev iz raznih delov Afrike in Azije ter evropskih priseljencev, niso imeli enakih pravic kot belci.

A pustimo zgodovino. Cape Town je cvetoče mesto, ki slovi predvsem kot edinstven turistični cilj. „Če ne obiščeš tega mesta, se ne moreš pohvaliti, da si spoznal Južno Afriko,“ pravijo gostitelji in poznavalci. Podnebje je podobno sredozemskemu, sprehod po t. i. Waterfrontu, slikovitem starem pristaniškem delu mesta, pa navdušujoč. Cape Town je tudi eno izmed kulturnih, univerzitetnih in poslovnih središč države. Navsezadnje naj bi prav tu kmalu odprli tudi častni konzulat Republike Slovenije, ki veleposlaništva v JAR-u še ni imela.

K slovesu mesta je v zadnjih letih s svojo odločno politiko veliko pripomogla nekdanja županja nemškega rodu, Helen Zille, ki je po zadnjih volitvah aprila letos prevzela mesto predsednice regionalne vlade Zahodnega Capa. Predsednica Demokratske zveze (DA) je vodilna bela političarka v Južnoafriški republiki in sočasno tudi najglasnejša kritičarka vladajočega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC). Zillejeva se je v času apartheida (glej A) uveljavila kot raziskovalna novinarka, ki je razkrivala zločine tedanjega rasističnega režima. Zahodni Cape je tudi edina južnoafriška provinca, v kateri ANC nima večine v regionalnem parlamentu. A ima zato večino v vsedržavnem, katerega sedež je prav v Cape Townu.

Seveda pa ima blesteči Cape Town tudi senčne strani: nedaleč od mesta, v razburkanih vodah Atlantika, je Otok tjulnjev – Robben Island –, kjer je v zloglasni kaznilnici večji del svojega 27-letnega jetništva preživel oče nacije – neupogljivi pravnik Nelson Mandela. Čeprav je življenje v Cape Townu načeloma varnejše in bolj kakovostno kot v drugih večjih mestih v državi, pa je tudi tu dobro vidna revščina, ki še vedno pesti številne tukajšnje ljudi. Na mestnem obrobju hitro rastejo naselja, kjer v nemogočih razmerah živijo socialno najšibkejši domačini in begunci, predvsem iz Zimbabveja in Angole. Tako imenovani township „Khayelitsha“ na robu Cape Towna po nekaterih podatkih šteje že več kot milijon prebivalcev in pol.

Ko gre za Pokal konfederacij, pa ima Cape Town še eno napako – tekem na prekrasnem novem stadionu Zelena točka (Green Point) ne bodo igrali, saj ga po številnih zapletih pri gradnji še niso dokončali. A dokončan bo najkasneje do decembra, ko bo v Cape Townu žreb skupin za prvi del svetovnega prvenstva prihodnje leto. Kako bi se nam prikupilo mesto, če bi bila v bobnu tudi Slovenija? Navsezadnje je to še vedno odvisno predvsem od naših nogometašev.

D – Durban

Niti trimilijonsko mesto ob Indijskem oceanu, drugo največje v Južnoafriški republiki, se svetovni nogometni javnosti na Pokalu konfederacij še ne bo predstavilo. A ko gre za svetovno prvenstvo, je ena pomembna naloga že za njim. Tu je bil predlanski žreb kvalifikacijskih skupin za veletekmovanje, igrali pa bodo tudi v Durbanu. Prizorišče bo nov stadion Mosesa Mabhide (borca proti apartheidu – glej A – in dolgoletnega generalnega sekretarja Južnoafriške komunistične partije). Objekta še ni dokončali, sprejel pa bo 70 tisoč gledalcev. V času SP-ja 2010 vam bo stadion zagotovo padel v oči, saj se bo nad njim raztezal velikanski jekleni lok (dolg 350 metrov in visok 105 metrov). Na razgledno ploščad na najvišji točki bo mogoče z gondolo, navzdol pa tudi peš.

Sicer pa je Durban najpomembnejše južnoafriško pristanišče in pomembno izobraževalno središče, ki se lahko pohvali tudi z zanimivo zgodovino. Leta 1497 je zaliv, kjer je kasneje nastalo mesto, odkril znameniti portugalski morjeplovec Vasco da Gama (ki je bil stoletja po smrti tudi navdih za ime slovitega nogometnega kluba iz Ria de Janeira). To se je zgodilo na božični dan, zato ga je poimenoval Rio de Natal (Božična reka), misleč, da gre za rečni izliv. A tudi Vasco da Gama se je kdaj zmotil, zato so mestece kasneje preimenovali v Port Natal. Leta 1835 so Britanci poskrbeli še za eno preimenovanje – v čast guvernerju kolonije Cape Benjaminu D'Urbanu je kraj dobil zdajšnje ime (izgovori se Dərbən), a je vsaj pokrajina z zaledjem ohranila ime Natal, po mnenju mnogih belih priseljencev zaradi neizmerne lepote Jezusovega rojstnega kraja.

Res pa je, da je bil Natal kot druga britanska kolonija v južnem delu Afrike (leta 1856 postala samostojna) vse prej kot idiličen košček sveta: tu so potekali krvavi spopadi med belimi naseljenci (Buri in britanska vojska) in vojaško odlično organiziranim plemenom Zulujcev. Njihov kralj Shaka si je v začetku 19. stoletja prislužil svetovno slavo, še večji odmev pa je imel strahovit poraz Britancev v bitki pri Isandlwani 22. januarja 1879, v kateri je na britanski strani umrlo vseh 1.300 mož. Odmevna bitka je zamajala temelje britanskega svetovnega imperija. Ta si je vendarle opomogel, tudi zaradi kasnejše zlate mrzlice na območju današnjega Johannesburga. Zaradi izjemno povečanih potreb po delovni sili so Britanci v Durbanu ob koncu 19. stoletja začeli množično naseljevati indijske delavce, ki so jih potrebovali v kmetijstvu in storitvenih dejavnostih.

Večina priseljencev je ostala, tako da v Durbanu zdaj živi največja indijska skupnost v Afriki – vsak peti prebivalec mesta je indijskega rodu. In ne le to – v mestu je 22 let (1893-1915) živel in kot odvetnik deloval Mahatma Gandi, kasnejši utemeljitelj neodvisne Indije.

Današnji Durban je tako multikulturno in kozmopolitsko mesto, prestolnica province KwaZulu-Natal. Kljub zgodovini in pomenu pa je po zmagi demokracije v Južni Afriki leta 1994 spet dobil novo uradno ime – eThekwini (kar v zulujščini pomeni "zaliv"). Prehoda na nova (oziroma v nekaterih primerih tradicionalna) imena mest je počasen, a prihajajoče generacije bodo to mesto bržkone poznale predvsem po njegovem zulujskem imenu. Bolj so pohiteli le v primeru mest, ki so jih beli naseljenci poimenovali po spornih zgodovinskih osebnostih. Tak primer je Polokwane, mesto na severovzhodu države, ki bo prav tako gostilo tekme SP-ja 2010. Do leta 2003 se je imenovalo Pietersburg, po Petrusu Jacobusu Joubertu, enem izmed voditeljev burskih pionirjev, ki so v 19. stoletju prodirali v ta del dežele. Prav prek svetovnega nogometnega prvenstva želijo gostitelji o tem bolj podrobno seznaniti tudi svet. Tako bo tudi nam v uho lažje sedlo primenovanje Pretorije v Tshwane, Bloemfonteina v Mangaung in, nekoč, tudi Durbana v eThekwini ...

Igor E. Bergant