Timi Max Elšnik je bil v zadnjih tednih del slovenske reprezentance, priložnost za igro je dobil tako proti Finski kot proti Danski. V Helsinkih je v 78. minuti zamenjal Miho Zajca, ko je Slovenija že zaostajala z 2:0, v Stožicah pa je ob četrtem nastopu za izbrano vrsto prvič zaigral od prve minute in ostal na zelenici do konca.

Zdaj se vrača v klub, s katerim se je maja veselil dvojne krone. Trenutno je še član zmajevega gnezda, vendar ne skriva želje, da bi rad po treh letih in pol storil korak naprej v svoji karieri. Z njim smo se pogovarjali o Olimpiji (priprave ima na Gradiščanskem nedaleč od Dunaja) in reprezentanci.

Vaši soigralci že nekaj časa vadijo pod taktirko novega trenerja Joaa Henriquesa. Ste bili kaj v stikih z njimi, kaj pravijo?
Do zdaj sem bil z njimi v stikih čisto malo, le prvih nekaj dni, ko so začeli priprave. Povedali so mi, da je bilo kar težko. Imeli so prijateljsko tekmo proti Radomljam (v ponedeljek so na Kodeljevem za zaprtimi vrati zmagali s 3:2, op. a.), več pa ne vem. Osredotočen sem bil na reprezentanco.

Po ponedeljkovi tekmi proti Danski niste imeli veliko časa za oddih, hitro nadaljujete klubske priprave.
Tri dni sem počival, malo sem spočil noge in si vzel čas zase. Zdaj pa počasi naprej. Na priprave v Avstrijo, kjer se bomo pomerili z domačim tretjeligašem TWL Elektra (v soboto) in slovaškim prvakom Slovanom iz Bratislave (v torek), gremo predvsem z mislimi na Evropo. Pred reprezentančno akcijo sem imel malo manj kot dva tedna premora, z družino smo bili osem dni na morju, bilo je lepo. Dekle bi si seveda želelo, da bi imel več časa za njiju dve z otrokom, a takšno je življenje profesionalca. Vedno mi je v čast in izjemno veselje sodelovati v reprezentanci, zato mi ni bilo težko prekiniti dopusta. Po eni strani mi je glede fizične pripravljenosti celo boljše, da ni predolgega premora. Ker nato ni tistega težkega dela med pripravami, saj ostaneš v pogonu in greš lažje skozi priprave. Če imaš mesec, mesec in pol prosto, fizična pripravljenost veliko bolj pade in te lahko med pripravami preseka. Ko začnejo prvenstva, zato nekateri še niso v optimalni formi. Sam se trenutno dobro počutim.

Sorodna novica Elšnik: Ne maram vsakodnevnega "pumpanja" glave in informacij

Vemo, da si želite narediti korak naprej v karieri in se želite znova preizkusiti v tujini. Je kaj novega v zvezi s tem?
Kolikor vem, je zanimanja kar veliko, klubi so v stikih z Olimpijo. Tudi na tekmi proti Danski jih je bilo kar nekaj. Bomo videli, ali sem bil komu dovolj všeč, da bo pripravljen plačati odškodnino zame. Če bomo vsi zadovoljni in da bo neka prava zgodba, želim oditi na višjo raven. Osebno se malo odmikam od tega, podrobnosti ne poznam, da si ne delam dodatnega pritiska. Tako ne vem, kdo natančno me je spremljal v Stožicah, saj se pogosto zgodi, da igralci v takšnih primerih pregorijo v preveliki želji. Te zadeve prepuščam agentom in klubskim uradnikom.

Verjetno ste bili tudi zaradi tega zadovoljni, da ste v ponedeljek odigrali vso tekmo in ste se lahko predstavili oglednikom.
Reprezentančni nastopi gotovo pomagajo, to je najvišja raven. Veliko prestopov se zgodi zaradi predstav v reprezentanci, saj se je iz slovenske lige težko prebiti oziroma opozoriti nase, ker ni tako cenjena. Če pa na tej ravni vidijo, da se lahko kosaš, si soliden igralec in imaš določeno kakovost, se lažje odločijo za nakup.

Sorodna novica Bijol v Oslu poskrbel, da je res veljal "silenzio stampa", zato ne čudi, da je kapetan

Proti Danski ste priložnost v začetni postavi dobili kar trije igralci iz slovenske lige.
To je neka potrditev za našo ligo, da se tudi v njej najdejo kakovostni fantje, ki lahko pomagajo reprezentanci. Zelo vesel sem, da dobivamo priložnost. Mislim, da smo korektno zastopali državni grb, čeprav smo iz nižje rangirane lige. Prepričan sem, da smo pridobili zaupanje selektorja, da smo v njegovih mislih in načrtih tudi za prihodnost.

Kako ste videli debi vašega kolega pri Olimpiji Matevža Vidovška?
Vesel sem za Matevža, verjamem, da mu ogromno pomeni, da je debitiral v tem dresu, sploh pred domačimi in v Stožicah. Vemo, kako težko je priti do reprezentance iz slovenske lige, kaj šele do začetne enajsterice. Škoda za zadetek, a ni bil prejet po njegovi krivdi. Če bi zdržali do konca prvega polčasa z vodstvom z 1:0, mislim, da bi uspel zadržati zaklenjena vrata. Imel je nekaj fenomenalnih posredovanj. Ubranil je, kar je lahko, drugo pa bomo popravili na naslednjih pripravah (smeh).

Sorodna novica Vidovšek: Velika odgovornost je stopiti v vrata, občutil sem pozitivno nervozo

Prvič ste v reprezentanci zaigrali od začetka tekme. Kdaj ste izvedeli veselo novico?
Že v nedeljo na treningu je kazalo, da bom igral, a nikoli ne moreš biti 100-odstotno prepričan, do sestanka tri ure pred tekmo. Takrat je selektor povedal postavo. Potihoma sem pričakoval in bil sem izjemno vesel, da sem končno dobil zaupanje, da zaigram v prvi postavi. S tem pride tudi neka odgovornost in v dvoboj sem šel z mislijo, da bom "umrl" za dres. Mislim, da so tudi preostali fantje v tekmo vstopili s takšno miselnostjo. V določenih trenutkih smo si na koncu tudi "na mišice" priborili pomembno točko.

Kako ste preživeli zadnje ure pred prihodom na zelenico?
Nič posebnega ni bilo, nobene evforije. Najprej sem sporočil najbližjim, da so tudi oni nestrpno pričakovali tekmo, saj sem prvič zaigral pred njimi. Do zdaj sem imel vse nastope v reprezentanci v tujini (poleg Finske še na Malti oktobra 2021 in na Švedskem septembra lani, op. a.). Tokrat so me končno videli tudi domači. V tistih urah pred tekmo sem se osredinil nase in na to, da si spočijem, počel sem stvari, ki sem jih navajen početi pred tekmami. Pomembno je, da se optimalno pripraviš, ni bilo veliko razmišljanja o tekmecu. Podrobne analize smo opravili že prej, o Dancih smo vedeli tako rekoč vse. Igralci so takšnega kova, da jih poznaš tudi brez neke analize. Najpomembneje je, da si sam pravi in se ukvarjaš s sabo. Samo na takšen način je lahko Slovenija uspešna.

Sorodna novica Kek: Daleč od evforije, po moji računici smo v zaostanku

Ste imeli kakšna posebna navodila Matjaža Keka?
Predvsem je bilo pomembno zapiranje v sredini, da z Adamom Gnezdo Čerinom dobro sodelujeva in komunicirava, da smo agresivni in napadamo druge žoge. Da nas Danci niso preveč stiskali. Tega smo se držali in kar dobro delali. V napadu smo poskušali čim več časa držati žogo, saj so na ta način tudi oni lahko trpeli. Edino tako smo lahko malce zadihali, se umirili in si tudi sami pripravili nekaj priložnosti. V določenih trenutkih smo tudi mi vzeli žogo in pokazali, da znamo igrati. Iz tega moramo izhajati naprej.

V prvem polčasu vam je to nekoliko bolje uspevalo kot v drugem.
Proti koncu tekme so Danci odkrito napadli zmago, z menjavami so postali še bolj napadalni. Stisnili so nas v kazenski prostor, trpeli smo od prvega do zadnjega vsi skupaj. Toda uspelo se nam je ubraniti. Tudi energija je malce padla, mi nismo veliko menjali, ker je vse skupaj delovalo precej dobro in verjetno selektor ni videl potrebe po menjavah. Postavili smo se nazaj, branili točko, vseeno pa smo imeli upanje, da bomo iz kakšnega protinapada ali polprotinapada prišli do priložnosti. Ali pa iz kakšne prekinitve. Imeli smo določene situacije, na žalost iz prekinitev nismo bili uspešni, z izjemo zadetka. Moramo biti zadovoljni, še bolj kot s točko s pristopom. Morda pa se bo novembra izkazalo, da je bila ta točka zlata vredna. Z enakim pristopom se moramo lotiti tudi preostalih tekmecev. Škoda tekme na Finskem, a kvalifikacije niso še niti na polovici.

Selektor je že po tekmi v Helsinkih opozarjal, da so nekateri igralci na limitu.
Res ni preprosto, te tekme so na visoki ravni. Če kdo ne igra redno v klubu oziroma je že dalj časa, odkar je odigral zadnjo tekmo, je težko odigrati dve takšni tekmi v treh dneh. Vmes je bilo še potovanje na Finsko in nazaj. Absolutno ti lahko pride do živega. V tistem trenutku moraš iti prek sebe in se žrtvovati za ekipo, tudi ko noge več ne dajo. In nekako izvleči. Je pa veliko lažje, ko imaš za sabo takšno občinstvo in poln stadion, kot je bilo v ponedeljek. To ti da dodatnih pet, deset odstotkov. Hvala vsem, ki so prišli. Z njihovo pomočjo nam je uspelo. Organizirane skupine, ki držijo vzdušje, so do zdaj manjkale. Upajmo, da jih bo v prihodnje še več in da se bo navijaški sektor še razširil. To dela razliko. Odlično.