S selektorjem slovenske nogometne reprezentance smo se v ponedeljek zvečer pogovarjali na Brdu pri Kranju, kjer je bila tradicionalna novoletna prireditev Nogometne zveze Slovenije. V pogovoru za MMC je povedal marsikaj zanimivega.

Slaviša, po dveh mesecih ste ponovno tu na Brdu, kjer ste bili oktobra uradno predstavljeni kot novi selektor. Verjetno v tem času ni bilo veliko priložnosti za počitek in ste veseli takšnih prireditev, kot je današnja, ko lahko v miru poklepetate s kolegi?
Gotovo, saj je ozračje malce bolj sproščeno. To je edinstvena priložnost, ko pridejo ljudje praktično z vseh koncev Slovenije na eno mesto in lepo izmenjamo s kolegi in prijatelji marsikatero misel.

Koliko prostega časa ste sploh imeli, odkar ste prevzeli vodenje slovenske reprezentance?
Zelo malo, moram pa priznati, da so mi šli na nogometni zvezi na roko in so mi pustili krajši dopust, v katerem sem strnil svoje misli in se malo umaknil. Bilo je preveč obveznosti, včasih sem izgubljal koncentracijo tudi zaradi nepomembnih stvari. Moral sem se umakniti, strniti misli in pripraviti dobra izhodišča za nadaljnje delo.

Ste morda znova obiskali Bližnji vzhod?
Ne, upam pa, da bom to storil zdaj okrog novega leta, ker moram tam urediti še nekaj stvari.

Je v vaši glavi še vedno tekma proti ZDA ali ste počasi že usmerjeni proti tisti proti Škotski, ki bo 29. februarja v Kopru?
Še vedno je aktualna in sveža tekma proti Američanom, na kateri je bilo veliko dobrih stvari, pa tudi nekaj ne tako dobrih. Bila sta dva popolnoma diametralno nasprotna polčasa. Še si poskušam nekako odgovoriti, zakaj je bilo tako. A na vse skupaj gledam s pozitivne strani, iz tega izhodišča, da je bilo kar nekaj dobrih in kvalitetnih stvari, akcij in postavitev. Upam, da bomo nadaljevali v tej smeri.

Vse odkar ste postali selektor, se ponavljata dve vprašanji: ali bosta Robert Koren in Milivoje Novaković še igrala za reprezentanco in kdo bo vaš pomočnik?
Na to sem že nekajkrat odgovoril. Povedal sem, da se bom ta mesec sestal z njima. Upam, da bo res tako in da bo vse rešeno do novega leta. Počakal sem, da se prvenstva končajo. Nemško se je že, nekoliko težje bo uskladiti termin s Korenom, ker v Angliji ni premora. Še vedno je odprto, ali bo Koren prišel v Slovenijo ali bom jaz moral gor. Kar se pa tiče mojih pomočnikov, pa je zadeva popolnoma jasna. Svoje želje sem predstavil predsedniku, on se zdaj pogovarja, in to je to. Zanimivo je, kako vsakogar izjemno zanima, kdo bo moj pomočnik. A vi veste, kdo je bil pri Bayernu pomočnik van Gaala ali kdo je zdaj pomočnik Mourinha pri Realu?

Mourinhov pomočnik je Karanka.
Ja, ker je Mourinho tolikokrat izključen, mora on voditi tekme in je bolj na očeh. Se pa strinjam, da je to vprašanje pomembno in tudi zanimivo za medije. Sodelavci trenerja oziroma selektorja so v principu nekako v ozadju, delajo pa zelo pomembne naloge.

O imenih verjetno še nočete govoriti.
Ne, ne bi govoril, ker se hipotetično lahko ne uskladijo o finančnih podrobnostih in bo potem treba iskati druge. Mislim pa, da ne bo težav. Počakajmo, da bo vse uradno.

V zadnjih dneh se znova veliko piše o neugodni finančni situaciji v nogometnem klubu Celje. Verjetno tudi vaša zgodba z njimi še ni končana?
To je zanimiva zgodba, od katere so se vsi lepo ogradili in se jaz sam borim na sodišču. Gospodje iz Celja se pa ne udeležujejo obravnav in se zadeve prenašajo naprej. Ne vem, do kdaj bodo to na sodišču dopuščali. Upam, da bodo enkrat rekli bobu bob in bodo potegnili črto ter se odločili v eno ali drugo smer. Žal mi je, da je Celje v takšni situaciji, kakršni je, ne smemo pa pozabiti, da je Celje v zadnjih letih prodalo tudi kar nekaj igralcev v tujino in da je denar v klub najbrž tudi prišel. Mislim, da sem s tem vse povedal.

Nekdanji selektor Matjaž Kek se je odpravil v nasprotno smer kot vi, odšel je v Savdsko Arabijo. Vi poznate tudi to državo in tamkajšnji nogomet. Kaj ga čaka?
V prvi vrsti mu želim vse dobro. Upam, da je zadovoljen s pogovori in vsemi drugimi podrobnostmi. Gotovo prihaja v pravo deželo nogometa, kar se tiče arabskega sveta. Savdska Arabija ima svoj status. Al Ittihad je najbolje rangiran tamkajšnji klub po zgodovini in rezultatih, gotovo je to dobro izhodišče. Upam tudi, da bo čim prej dojel to specifično okolje, kulturo in odnose, ki so v nekaterih trenutkih popolnoma drugačni kot pri nas.

Poglejmo še malo v leto 2012. Na začetku kvalifikacij za SP 2014 vas septembra doma čaka tekma proti Švici. Kako gledate na zadnje dogajanje v švicarskem nogometu, ko se je Basel z izločitvijo Manchester Uniteda uvrstil v osmino finala Lige prvakov?
Do Švice bomo imeli še kar nekaj dela in ogromno stvari, ki jih bo treba postaviti. Če se osredotočim na njih, pa seveda ne smemo pozabiti, da je bila pred dvema letoma njihova reprezentanca U-19 svetovnI prvak, letos pa je mlada reprezentanca igrala v finalu evropskega prvenstva. Kar nekaj teh igralcev je zdaj priključenih članski reprezentanci. Imajo tudi starega lisjaka in izjemno uglajenega strokovnjaka na klopi (Ottmarja Hitzfelda, op. a.) in so mešanica različnih narodnosti, ki nosijo v sebi različne nogometne šole. Vse krasi disciplina švicarskega naroda. Tudi Baslov uspeh, ki ste ga omenili, veliko pove o njih.

Najbrž pa je dobrodošlo, da boste lahko švicarske reprezentante pri Baslu še opazovali na tako visoki ravni in morda dobili kakšno dodatno koristno informacijo?
Zbiranje informacij je enostavno nuja. Tisti, ki bo bolj uspešen pri tem, bo imel lažjo pot do zbiranja točk v kvalifikacijah. Ni pa to edini predpogoj. Najpomembneje je, da bodo naši igralci zdravi in v dobri formi.