uspelo pod taktirko Luisa Enriqueja, ki je ponovil dosežek Pepa Guardiole.

Barca je petič postala evropski prvak, potem ko je v Berlinu s 3:1 odpravila Juventus, in to v kakšnem slogu. Blaugrana je v drugi polovici sezone navdušila z igro. V Ligi prvakov je v izločilnih bojih po vrsti premagala prvake najmočnejših lig: Anglije, Francije, Nemčije in Italije. V kraljevem pokalu je izločila španskega prvaka Atletico, v boju za državni naslov pa je bila boljša od evropskega, Real Madrida. Še četrtič je evropski naslov Barcelona osvojila pod vodstvom nekdanjega kapetana kluba. Po Johanu Cruyffu in dvakrat Guardioli je zdaj to uspelo še 45-letnemu Asturijcu, ki ima za sabo fantastično debitantsko sezono na katalonski klopi. "Mislim, da smo odigrali spektakularen finale proti odlični ekipi Juventusa. Barcelona je najboljši evropski klub v zadnjih desetih letih," je dejal Luis Enrique po največjem uspehu v karieri. Za zdaj še ni jasno, ali bo Lucho še naprej vodil Barco. Usoda trenerja in njegove odločitve bo odvisna tudi od prihajajočih predsedniških volitev.

Lucho odlično deloval na klopi B-ekipe
V Barceloni je še vedno prisotna zapuščina izjemno uspešne dobe Guardiole, ki je s klubom osvojil kar 14 lovorik in v štirih letih dvakrat stopil na vrh stare celine. Pep je do potankosti izpilil igro kratkih podaj, ki je postala zaščitni znak Barce. Katalonci, tudi ko jim ni šlo, niso odstopali od svojega načina igre. Sezona, ko je klub vodil Pepov dolgoletni pomočnik Tito Vilanova, je Barci sicer prinesla španski naslov, a huda bolezen zdaj že pokojnega katalonskega strokovnjaka je terjala svoj davek. Lani je potem ekipo prevzel v Evropi popolnoma neuveljavljeni Tata Martino, ki se v novem okolju ni znašel in Barca je sezono končala brez lovorike.

Po slabi sezoni pod taktirko Argentinca so v Kataloniji potrebovali svež veter. Pripeljali so nekdanjega ljubljenca Camp Noua, energičnega Luisa Enriqueja. V Gijonu rojeni nekoč izvrstni vezist je po končani karieri leta 2008 nasledil Guardiolo na klopi Barcelone B. Z drugim moštvom Barce je celo dosegel mesta, ki so vodila v prvo ligo, a se B-ekipa v ta rang ne more uvrstiti. Neuspešna je bila Luchotova epizoda pri Romi, pod njegovim vodenjem pa je lani dober nogomet igrala Celta iz Viga.

Drugačna vloga Messija
Luis Enrique je odlično začel na klopi Barce in v La ligi nanizal kar osem zaporednih zmag. Takoj se je videlo, da Barca igra drugače. Lionel Messi je imel drugo vlogo kot pod Guardiolo, ko je bil najbližje golu in smrtonosen strelec. V ekipi Lucha pa je argentinski virtuoz takoj bolj vpleten v kreacijo napadov in še bolj soigralce zaposluje s podajami. Hodi bolj nazaj in tudi začenja napade. Toda po odličnem začetku je po porazu na derbiju z Realom v devetem krogu nastopila kriza. Kraljevi klub je prevzel pobudo v španskem prvenstvu, Barcina igra pa ni navduševala. Takoj po novem letu je Luis Enrique na Anoeti presenetil s prvo postavo, ko je na klopi pustil Messija. Po porazu s Sociedadom (1:0) se je v javnosti začelo govoriti, da v katalonski garderobi še zdaleč ni vse v redu. Nastal naj bi spor med trenerjem in igralci, z Messijem pa nekateri ugibajo, da sploh nista govorila.

A sledil je popoln preobrat in krivulja dobrih iger Barce je eksponentno rasla. V drugi polovici sezone trener ni več toliko rotiral in si je izrisal prvo enajsterico. Igra ni bila več odvisna le od dominantne posesti žoge, kot je bila v preteklosti. Katalonce je krasila izjemno napadalna igra, z dobro tranzicijo in ubijalski protinapad, bolj čvrsta kot v preteklosti pa je bila tudi obramba. Igra Barcelone je bila torej napadalnejša in bolj energična. Kot je bil na igrišču, ko je še igral, tudi Luis Enrique. To novo igro pa je nadgradil s smrtonosnim napadom Messi – Neymar – Luis Suarez, ki je v letu 2015 briljiral in v sezoni zabil kar 122 golov ter postavil nov španski rekord. Ob tem velja poudariti, da Urugvajec do konca oktobra ni igral.

Izvrstne posameznike združil v sijajno ekipo
V La ligi je branil Claudio Bravo, v pokalu in Ligi prvakov pa mladi Marc-Andre ter Stegen. Prva obrambna izbira je bila četverica Dani Alves – Gerard Pique – Javier Mascherano – Jordi Alba, na sredini pa je bil ob nedotakljivih Sergiu Busquetsu in Andresu Iniesti še Ivan Rakitić, ki je v prvi postavi zapolnil mesto legendarnega Xavija. Hrvaški vezist je prišel kot zamenjava za Cesca Fabregasa, ki se v Barceloni, ko naj bi postal Xavijev naslednik, ni proslavil, Rakitić pa je takoj odigral eno ključnih vlog pri drugi 'tripleti'. Torej Messi je igral znova bolj na krilu in tudi veliko v vezni liniji, sicer pa je tvoril napade z desne skupaj z Danijem Alvesom in Rakitćem, na drugi strani pa so enako nevarnost predstavljali Jordi Alba, Iniesta in Neymar. Vse skupaj je kot centralni napadalec povezoval Suarez, ki je po Samuelu Eto'oju najboljša klasična devetica Barce.

Kot pravijo nekateri, je Luchu uspelo vse te izvrstne nogometaše povezati v smiselno celoto in dobil je sijajno ekipo, najboljšo v Evropi. "Začeli smo pred skoraj letom dni, ko je bilo v klubu kar nekaj sprememb in zelo težka sezona, ko ni osvojil ničesar. Zdaj pa smo tu," je težko pot v pretekli sezoni opisal Luis Enrique, ki je bil že kot igralec ljubljenec navijačev blaugrane. Osem let je nosil dres Barcelone, kamor je prišel leta 1996. In to iz Reala. Večje število nogometašev je v zgodovini prestopilo v obratni smeri, Asturijec pa je eden redkih, ki je prestolnico zamenjal za Katalonijo, kamor je po izteku pogodbe prišel brez odškodnine.

Kmalu po prihodu osvojil Barcine navijače
V Madrid je sicer prišel iz matičnega Sporting Gijona. Pri Realu ga po njegovih besedah navijači niso spoštovali. Ko je prišel v Barcelono, ga sprva privrženci katalonskega ponosa niso najbolje sprejeli, saj je v preteklosti vendarle nosil dres kraljevega kluba, a Lucho je hitro osvojil njihovo naklonjenost. S svojim odnosom ter nepopustljivostjo je hitro postal ključen mož Barce in tudi sicer eden najboljših na svojem položaju tistega obdobja. Dodatno pa je navijaška srca osvojil z dobrimi igrami na el clasicih, na katerih je dosegel tudi kar nekaj zadetkov. Tudi sicer Luis Enrique ni bil klasičen vezist Barcelone. Bil je odlično tehnično podkovan, a obenem tudi čvrst nogometaš in zelo nevaren za gol.

Dolgo je igral ob Guardioli, ki pa je leta 2002 zapustil matični klub. Nato je leto dni kapetanski trak nosil Sergi Barjuan, za njim pa dve sezoni Luis Enrique. Njegov naslednik je bil potem Carles Puyol. Zdaj pravijo že, da ima Lucho Barcelono v krvi. Tako je bilo tudi, ko je nasledil Guardiolo na čelu B-ekipe, ko je dejal, da je prišel domov. Zdaj je izenačil največji uspeh kluba, kar je uspelo tudi Pepu. Novih izzivov nekdanjemu maratoncu in celo tekmovalcu na Ironmanih ne manjka. Vprašanje je le, ali bo to še naprej na klopi novopečenega evropskega prvaka.