Šest zlatih olimpijskih medalj in za nameček še eno srebro s štirih olimpijskih iger v kolesarjenju na stezi je žlahtni izkupiček novega rekorderja Velike Britanije. Ob prihodu pred BBC-jeve kamere po dramatični zmagi v keirinu je novega rekorderja sprejel in objel stari rekorder Steve Redgrave. Legendarni veslač ga je znova vprašal, ali je to zares njegova zadnja dirka na olimpijskih igrah, nato pa je Redgrave v šali napovedal: "Povem ti, da se vračam v čoln!"

Zaradi Vesoljčka šel po BMX
Za ves rompompom okoli 36-letnega Edinburžana, pri katerem gostitelji nikoli ne izpustijo plemenitega "sira", je kriv film E.T. vesoljček. Pred natanko 30 leti je omenjena superuspešnica navdahnila šestletnega Chrisa, da je starše zaprosil za kolo BMX. Kolesarjenje je postalo njegova strast in način življenja, ob polnoletnosti pa se je dokončno preusmeril na velodrom, saj takrat BMX še ni bila olimpijska disciplina. Nato se je v naslednjih 18 letih spisala zgodba o legendi kolesarstva na stezi.

Pomislil, da je že premagan
"Za delček sekunde sem pomislil, da je že konec in me bo prehitel. Nato pa sem potegnil vse iz sebe, kar sem zmogel. Ko sem se vrgel čez črto, sem zaslišal gromozansko rjovenje in si rekel, upam, da je zame," je Chris Hoy opisal razplet keirina, v katerem je na svoji zadnji olimpijski dirki osvojil še šesto zlato. Na začetku zadnjega ovinka ga je Nemec Maximilian Levy ujel in skorajda že prehitel, ko je Škot vključil "turbo".

V Sidneyju 2000 je začel s srebrom v moštvenem šprintu, nadaljeval z zlatom na kilometer v Atenah, po preusmeritvi v šprint pa je v Pekingu osvojil rekordne tri zlate medalje. Na domačih igrah v Londonu je bogato kariero zaokrožil še z dvema naslovoma olimpijskega prvaka.

Končal s solzami v očeh
"To je najboljša zabava našega življenja in vsi smo se ji pridružili," je Hoy pokomentiral britansko zlato mrzlico - s trenutno 22 zlatimi odličji so to najuspešnejše olimpijske igre za Veliko Britanijo po Londonu 1908, ko je bila svetovna konkurenca povsem neprimerljiva s sodobnim olimpijskim gibanjem, kjer se medalje čedalje enakomerneje delijo po vsem svetu.

"Ko sem v ponedeljek gledal Felixa Sancheza, mi je bilo tako hudo, da so še meni prišle solze v oči. Pa sem si mislil, takole ne sme biti na odru, pa se zdaj bojim, da je bilo še huje," se je Hoy nasmejal ob svojih solzah sreče ob zadnjem dvigu britanske zastave v Velodromu, ki ga je pomagal tudi sam zasnovati.

S podrobnostmi do dominacije
"Ključna je bila pozornost na podrobnosti, na čisto vsako majhno zadevo, in ko vse to združiš, prideš do oprijemljive prednosti. Naš šport je takšen, da se da čisto vse izmeriti, s tem pa lahko tudi nadzoruješ vse spremenljivke," je šestkratni olimpijski prvak izdal recept britanske prevlade na stezi, kjer je Velika Britanija pobrala kar 7 od 10 zlatih medalj.

"Ljudje zdaj vidijo samo zlato, ne zavedajo pa se povsem, kako težko je bilo osvojiti to. Vsi treningi, vse poškodbe, vsa okrevanja, vsa odrekanja vsakdanjemu življenju, vsi porazi ... A vse skupaj je bilo vredno!" je ob sklepnem slavju pripovedoval Hoy, ki se ga je oprijel vzdevek "The real McHoy" oz. "prava stvar" (The real McKoy).

Na pivo in pogledat igre do konca
Dokončne upokojitve si obraz iger še ni upal napovedati: "Premislil bom v prihodnjih mesecih, zdaj se želim poveseliti z družino, spiti kakšno pivo, pojesti kakšen krompirček in uživati v zaključku olimpijskih iger."

Ob vrtanju škotskih novinarjev je priznal, da ga mikajo igre držav Commonwealtha leta 2014, ki jih bo gostil Glasgow. "Sanje so, da bi bil moj labodji spev nastop doma v Glasgowu, a še dve leti je veliko za zahtevati od sebe in družine."