40-letni veteran je nastopil sploh na prvi olimpijski preizkušnji mešanih štafet, kjer smo še kako pogrešali slovenski kvartet, in si nadel rekordno 13. medaljo, od tega osmo zlato. Olimpijski prvak je postal v petih različnih disciplinah, zlata nima le na tekmi s skupinskim startom, v tej disciplini je v Torinu osvojil tretje mesto, kar je sploh njegov edini bron na olimpijskih igrah. Bron, ki ga tudi loči od slovitega rojaka Björna Dählieja, ki je olimpijske medalje nabiral v letih 1992-1998.

V tabeli so vsi tekmovalci, ki so na zimskih olimpijskih igrah osvojili vsaj pet zlatih medalj.

Oba tedna v dobri strelski formi
Björndalen je vse presenetil že na prvi tekmi v Sočiju, ko je kljub zgrešenemu strelu postal olimpijskih prvak v šprintu. Tokrat je svoj del posla opravil kot tretji člen štafete, ko je vse tarče podrl z desetimi streli in pred Češko nabral odločilnih 40 sekund prednosti. "No, nad strelskim nastopom nisem presenečen. Ves čas sem v dobri formi, na zadnjih dveh tekmah tega žal nisem pokazal. Bil sem precej bolj zbran, in to mi je pomagalo k dobremu nastopu," je opisal svoje tri kroge.

Pred štafeto je bil pritisk večji
"Moram tudi priznati, da sem bil precej bolj živčen kot pred posamičnimi tekmami. Štafeta je vedno nekaj posebnega, ne tekmuješ le zase in svojo medaljo, ampak za svojo državo, za Norveško," je povedal 40-letnik in dodal: "13. medalja, uf. Veliko medalj imam, a moram priznati, da se tega še ne zavedam. Gotovo bo to drugače po koncu sezone."

Svendsen ponosen, da je del zgodovine
O njegovem rekordu so bili precej bolj zgovorni njegovi kolegi. "Neverjetno je biti del tega zgodovinskega trenutka. Res sem ponosen na to. Na progi pa je naredil levji delež k naši zmagi. Enostavno je neverjeten," je povedal Emil Hegle Svendsen, ki je prav tako priden zbiralec olimpijskega zlata. 28-letnik ima zdaj štiri zlate medalje in eno srebrno. Če bi Svendsen vztrajal toliko časa kot Björndalen, bi dobil še tri priložnosti, da popravi rekord velikega rojaka.

Ole Einar kriv, da je pristal v biatlonu
Prav Björndalen pa je kriv, da se je Svendsen podal v biatlon: "Prav njegova zmaga v Naganu 1998, ko je postal olimpijski prvak v sprintu, je tisto, kar me je gnalo v ta šport. To je bil res pomemben trenutek v razvoju moje kariere, enako pa velja tudi za status biatlona na Norveškem."

Iz Sočija