Dominique Gisin in Tina Maze sta postali prvi smučarki v zgodovini olimpijskih iger, ki sta si zmago razdelili. Foto: Reuters
Dominique Gisin in Tina Maze sta postali prvi smučarki v zgodovini olimpijskih iger, ki sta si zmago razdelili. Foto: Reuters
Tina Maze in Dominique Gisin
Tina Maze je osvojila svojo tretjo olimpijsko medaljo, in to v tretji različni disciplini. Foto: Reuters
Zdravljica v čast šampionke Tine Maze

Ni bilo vselej lahko. Še zdaleč ne. Niti za Massija, ki je v cilju smuka na progi Roza Hutor čustveno razlagal, kako je včasih težko verjeti v "to tekmovalko," kot se je sam izrazil. A je verjel. Verjel je in ji prilagodil pogoje, ki so oblikovali okolje, v katerem je smučarka s Črne na Koroškem lahko zacvetela.

Andrea Massi je v Tinino življenje stopil leta 2002, ko je postal kondicijski trener v slovenski reprezentanci. Ko se vrnemo ducat let v preteklost, se spomnimo, da je Tina Maze svojo prvo tekmo v svetovnem pokalu slavila ravno ob Massijevem debiju. V Söldnu je dobila veleslalom, na zmagovalnem odru pa je mesto delila še z Nicole Hosp in Andrine Flemmen. To je bil preblisk genialnosti, napoved velike kariere. Najstnica je v tisti sezoni v naslednjih osmih tekmah skupaj osvojila manj točk (90) kot na prvi tekmi sezone na ledeniku Rettenbach.

Sledilo je vihravo obdobje v podobi nekaj zmag in številnih razočaranj. Ko se je utapljala v povprečju. Ko so bili njeni zavoji videti tretjerazredni. Ko v njo nihče več ni verjel. Takrat športnik hitro ostane sam, le v družbi družine in peščice najbolj vztrajnih. Takrat se je težko pobrati.

"Moraš vedno verjeti, tekmovalec ne sme imeti negativnih ljudi okoli sebe, ampak samo pozitivne osebe, ki garajo za tekmovalko," je zgodbo o ustanovitvi Team to aMaze povzel Massi. Tina Maze ni najbolj preprosta oseba, zato ni čudno, da so se posamezni členi njene ekipe pogosto menjali. Nazadnje v letošnji sezoni, ko je Mauro Pini v ekipo prišel le dober mesec pred vrhuncem štiriletnega obdobja.

A tudi takšni so lahko šampioni. Vihravi, posebni, zahtevni, drugačni, muhasti. Tino Maze je reprezentančni sistem ukalupil in dušil. Le okolje, ki se je prilegalo njenemu značaju in posebnostim, ji je omogočilo astronomski korak naprej. Pogumna vizija, ki so jo številni obsodili na propad, a ta vizija, nadgrajena s strokovnim delom, je rodila devet medalj na največjih tekmovanjih, dva naslova svetovne prvakinje, sploh prvo slovensko olimpijsko zlato v zimskih športih in težko dosegljivo sezono z 2.414 točkami.

V deželi, kjer je povprečnost najbolj varna in včasih celo zaželena, je težko videti onkraj lastnega vrtička, ki ga obdaja ograja lastnih predsodkov in strahu. Včasih mora nekdo od zunaj stopiti v ta vrt in pokazati pot. V primeru najboljše slovenske smučarke do zdaj je smer pokazal Italijan. Več kot desetletje dolga zgodba se je zaokrožila kot olimpijski krog, Tina je ob svojem največjem uspehu - tako kot ob prvi zmagi - na odru svoje mesto delila s sotekmovalko.

Iz Sočija

Zdravljica v čast šampionke Tine Maze