Z izbiro frigijske čepice, z njo je bila pokrita Marianne, simbol francoske republike, je organizacijski komite povezal republikansko in revolucionarno retoriko, so ob predstavitvi zapisali prireditelji. "Želimo, da maskota pooseblja francoski duh."

Rdeča maskota – imenovana Phryges (slovensko Friga) – je rdeče barve z velikimi očmi in podrobnostmi v barvah francoske trobojnice. Obuta je v bele športne copate. Maskota je na voljo tudi v paraolimpijski različici, pri kateri je ena od njenih nog posebna tekaška proteza.

"Želeli smo izstopati in ne izbrati živali, ampak ideal," je dejal predsednik organizacijskega odbora Tony Estanguet. Po podatkih organizacijskega odbora je 65 odstotkov maskot olimpijskih iger živalskih figur. Frigijska čepica je znana po vsem svetu in prisotna v umetnosti, krasi mestne hiše po Franciji in je upodobljena na francoskih znamkah.

Maskote so sestavni del olimpijskih iger od 1968. V Grenoblu je bil to Strel, posebej oblikovani smučar, ki je napovedal obdobje figur v olimpijskem gibanju. Prva maskota poletnih olimpijskih iger pa je bil leta 1972 v Münchnu kužek Waldi.

Poletne igre so v nadaljevanju predstavljali bober Amik (1976 Montreal), medvedka Miša (1980 Moskva), beloglavi orel Sam The Eagle (1984 Los Angeles), tigra Hodori in Hosuni (1988 Seul), pes Cobi (1992 Barcelona), figura Izzy (1996 Atlanta), ptica Olly, kljunaš Syd in ježek Millie (2000 Sydney), brat in sestra Pevos oz. Atena (2004 Atene), skupina petih figur Fuva (2008 Peking) ter domišljijska lika Wenlock in Mandeville (2012 London)

Na zadnjih dveh poletnih olimpijskih igrah so bile maskote še bolj kompleksne in povedne. V Riu de Janeiru 2016 sta obiskovalce osvojili maskoti Vinicius in Tom, ki sta predstavljali kombinacijo spretnosti mačk, pozibavanja opic in elegance ptičjega leta oziroma fotosintezo in energijo v primeru Toma.

Na prejšnjih igrah v Tokiu sta bili maskoti Miraitova, ki je bila namenjena olimpijskim igram, ter rožnata Someiti za paraolimpijske igre.