Dejan Miškovič je natančno opisal, kakšno kalvarijo je preživljal. Foto: MMC RTV SLO
Dejan Miškovič je natančno opisal, kakšno kalvarijo je preživljal. Foto: MMC RTV SLO
Mustagh Tower
Mustagh Tower velja za eno najbolj nevarnih gora, na katero je zadnjič človeška noga stopila pred več kot 15 leti. Foto: MMC RTV SLO
Kako je ujeti alpinist čakal na pomoč
Miškovič razložil, kaj se je dogajalo

Miškovič se je vrnil iz Pakistana, kjer je ob plezanju na Mustagh Tower njegov soplezalec in eden najboljših slovenskih alpinistov Pavle Kozjek omahnil v prepad, sam pa je tri dni čakal, da ga je rešil helikopter.

Pol informacij napačnih
Na novinarski konferenci, ki je bila v prostorih Planinskega društva Ljubljana Matica, je 28-letni Miškovič natančno opisal, kaj se je dogajalo na nevarnem sedemtisočaku. Po njegovem je bila polovica informacij, ki so se pojavile v naših medijih, napačnih, obregnil pa se je tudi ob novinarje, ki so ga v Pakistan klicali, čeprav jim je naročil, naj tega ne počnejo. Po drugi strani so imeli tudi novinarji pripombe, ker pravih informacij nikakor niso mogli dobiti, saj so največkrat zaman klicali pod vznožje gore.

Skrit v ledeniški razpoki
Miškovič je s Kozjekom poskušal osvojiti vrh 7.273 metrov visoke gore. Ko sta izplezala z najtežjega dela stene, se je pod Kozjekom udrla snežna tvorba in 49-letni alpinist je padel v prepad. Miškovič ga je iskal uro in pol, nato se je po francoski smeri spustil do višine 5.000 metrov in bil z nekaj malega hrane, vendar brez vode, v steni ujet tri dni, saj zaradi sneženja helikoptersko reševanje ni bilo mogoče. Pred vetrom se je skrival v ledeniški razpoki.

Humar uporabil svoja poznanstva
Baterije na mobilnem telefonu so so se izpraznile, s kolegi se je sporazumeval s pomočjo svetlobnih signalov. 28. avgusta ga je z veliko pomočjo Tomaža Humarja, ki je bil v podobnem položaju na osemtisočaku Nanga Parbat pred tremi leti in je sijajno uporabil svoja poznanstva, rešil helikopter. Pilot, ki ga je pobral, je samo letos rešil že okoli 80 alpinistov. Če helikoptersko reševanje nikakor ne bi bilo mogoče, bi ga poskušali rešiti Tomaž Humar, Aleš Koželj in člani odprave na K-7, ki so jih prav zaradi tega prepeljali pod Mustagh Tower.

V desnem videoposnetku si oglejte, kako je Miškovič opisal avanturo na Mustang Towerju, v spodnjem posnetku pa so njegove prve besede po prihodu na ljubljansko letališče.

Je ob vrnitvi v domovino več veselja, ker ste preživeli, ali več grenkobe, ker ste ostali brez soplezalca?
Več, kot imam časa zase, več je grenkobe!

Kaj ste počeli v trenutkih obupne samote, ko ste bili ujeti v steni in se vam je pokvaril tudi satelitski telefon?
Ukvarjal sem se predvsem s tem, da pozitivno razmišljam. Stokrat sem prebral navodila za gele in razmislil kar nekaj stvari o življenju.

Kakšne so bile temperature?
Na grebenu, nekje 6.800 in 6.900 metrov visoko je bilo okoli -15 in -25. To je precej normalno, konec poletja so povsod v tem delu Karakoruma takšne temperature. Razen rahlih omrzlin nisem imel nobenih zdravstvenih težav.

Do nesreče vam je vzpon šel dobro, kajne?
Ja, nobenih večjih težav ni bilo. Plezala sva nenavezana. Zelo hitro je šlo za to velikost stene. Ni bilo niti nobenih zdravstvenih težav.

Kakšno vlogo je odigral Tomaž Humar? Zakaj je ključna oseba?
Predvsem, ker je imel prave stike. Vedel je, na katere ljudi je treba pritisniti v Sloveniji in v Pakistanu.

Je helikopter pristal?
Helikopter se je samo dotaknil tal, stopil sem noter in je takoj odletel.

T. O.

Kako je ujeti alpinist čakal na pomoč
Miškovič razložil, kaj se je dogajalo