Da je namizni tenis pri nas lahko zanimiv, tudi če ni za mizo Bojana Tokiča, smo se lahko včeraj prepričali na Koroškem, kjer je ženska reprezentanca začela svoj pohod k višjim dosežkom, ki smo jih bili že vajeni. Zgolj šest let je, denimo, minilo od brona na evropskem prvenstvu na Danskem, v zadnjem obdobju pa višje od letošnjega 25. mesta v Gdansku preprosto ne gre.

Pomlajevanje reprezentance ni uspelo
Vmes so se odgovorni za stroko pri osrednji zvezi lotili pomlajevanja reprezentance, ki ni prineslo želenega. Tudi vrnitev Martine Pohar, nekdaj Safran ni obrodilo sadov. Tako je finale, ki se bo s povratno tekmo v Turčiji končal čez dober mesec, kar dober obliž na vse rane. Zaključna tekma je vedno nekaj posebnega, pa tudi, če gre za tretji rang tekmovanja v evropski ligi. Ta naj bi v prihodnje spet pridobila veljavo.

Tekmovanje izrazito razvlečeno
Zadnje tekmovanje je bilo predvsem preveč razvlečeno, saj se je začelo že pred dvema letoma, in tudi tistim, ki sledimo dogodkom največkrat ni bilo lahko. Vsekakor je bil zadnji uspeh z Luksemburgom izjemen dosežek, saj nikakor ne smemo mimo tega, da se tudi v tej konkurenci slovenske igralke v največji meri srečujejo z reprezentancami, ki imajo v svojih vrstah najmanj eno igralko azijskih korenin.

V Sloveniji premalo vadbenega procesa
Ampak bolje je najprej počistiti pred svojim pragom. Dejstvo je namreč, kar je bilo slišati tudi prejšnji teden na sprejemu Bojana Tokiča, da je pri nas za merjenje z evropsko konkurenco premalo vadbenega procesa. Da pri tem zaostajamo več kot za polovico in potem je težko pričakovati zmagoslavja. V ženski vrsti so odločeni nadaljevati z zdajšnjo postavo. Vprašanje pa je, koliko časa bo izkušena Martina Pohar še poleg. Njen poglavitni cilj so kvalifikacije za olimpijske igre pomladi. Ob morebitnem neuspehu ni nujno, da bo sploh še dovolj volje in tudi želje po igranju, kaj šele nastopanju v izbrani vrsti. Ampak to bo povedala Martina sama, ko bo čas za to. Upam, le da so v stroki pripravljeni tudi na to.

Januarja spet spektakel v Velenju
Sicer pa je slovenski namiznoteniški svet v pričakovanju nove uvrstitve Bojana Tokiča na svetovni lestvici. Morebiten preboj med 20 najboljših bi bil izjemen. Tokiča decembra čaka evropski turnir ducata najboljših, že zdaj pa velja vse povabiti na pravi namiznoteniški festival, ki bo sledil v Velenju v januarju, saj bo letos ob turnirju Pro Tour najboljših Šaleška dolina pripravila še mladinsko odprto prvenstvo Slovenije. Kot vedno ob navihanem poskakovanju žogice vsekakor ne bo dolgčas.