S športom, ki velja za enega z največ trofejami v Sloveniji in je ustvaril številne ikone (Štukelj, Cerar, Pegan, Petkovšek), se 21-letna Teja Belak ukvarja dvanajst let, največji uspeh pa je dosegla leta 2013, ko je bila na evropskem prvenstvu četrta v preskoku. Po uspešnem nastopu na tekmi svetovnega pokala v Stožicah je odpotovala v Rio, kjer jo konec tedna čakajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah. Če bo uspešna, bo imela slovenska gimnastika po Saši Golob (tudi Golobova si je olimpijsko vozovnico priborila na predolimpijskem kvalifikacijskem turnirju) in njenem nastopu v Londonu 2012 spet svojo predstavnico na najpomembnejšem tekmovanju.

Kako ste bili zadovoljni z nastopom na tekmi v Stožicah?
Zadovoljna sem predvsem s preskokom in dvovišinsko bradljo, na gredi je bilo vse super, razen dveh elementov, a sem vseeno dobila dobro oceno. Tudi parter je bil povsem v redu. Zaradi težav z nogo sem se odločila za lažjo vajo, ki sem jo sestavila v treh dneh.

Pred kvalifikacijskim turnirjem je verjetno prav na parterju največ rezerv, kajne?
Seveda, ampak v tem enem tednu veliko ne bom mogla postoriti. Poskusila bom vajo čim bolje narediti, se pa zavedam, da imam nizko izhodiščno oceno. Na preostalih orodjih sem dobro pripravljena, in če bom vaje normalno izvedla, bi to moralo biti dovolj.

Kako potekajo kvalifikacije, kakšen dosežek vas pelje v Rio?
To so že v Stožicah vsi spraševali mojega trenerja, a niti on točno ne ve, jaz pa še manj. Nekaj tekmovalk moram premagati, ne vem pa točnega števila. Očitno pri svetovni gimnastični zvezi precej komplicirajo, a se s tem ne bom obremenjevala. Če bom vse naredila tako, kot znam, bi to moralo biti dovolj.

Lahko v odstotkih poveste, kakšne so vaše možnosti, da se kvalificirate na olimpijske igre?
Mislim, da okrog 90 odstotkov.

Vodi pa pot v Rio le prek mnogoboja?
Drži, v kvalifikacijah je treba tekmovati v mnogoboju, na olimpijskih igrah pa se lahko odločiš le za posamezno orodje. Ker ne bi imela možnosti za dober rezultat v mnogoboju, bi se v Riu, če se kvalificiram, verjetno odločila za preskok.

Parter ste pa kar malo zasovražili ...
Malo ga treniram, po operaciji sem imela še vedno težave z nogo, čeprav se je stanje malce popravilo. Veliko elementov ne morem delati. Vse akrobatske prvine delam naprej, kar je veliko težje. Če delam prvine nazaj, postavim ahilovo tetivo pod kot, kar je boleče.

Kaj točno je bilo krivo, da ste morali pred dvema letoma na operacijo?
Imela sem kostni izrastek v ahilovi tetivi. Slabo se je zacelilo in ne morem normalno počepniti. Zelo boli.

Zakaj na bradlji ne uporabljate usnjenih paščkov?
Slovenski telovadci se nikakor ne moremo navaditi nanje, je pa še nekaj reprezentanc, ki jih ne uporabljajo.

Kako potem pripravite bradljo, da ne drsi?
Z vodo, medom in magnezijem, pri tem pa mi pomagajo tudi kolegice.

Medom? To najbrž vzame precej časa ...
Časa imaš na voljo le toliko, dokler ne podelijo ocene tekmovalcu pred tabo. Včasih to traja le pol minute, včasih tri minute.

Ampak v Riu na kvalifikacijskem turnirju ne boste imeli reprezentančnih kolegic, da bi vam pomagale.
Ja, to bi lahko bil problem. Upam, da bodo sodnice prijazne in me počakale.

Kako zelo sodniki vplivajo na oceno?
Večjim narodom, kot so Rusija, Romunija, ali ZDA, samodejno dajejo boljše ocene, tudi če kakšno dekle vaje ne naredi tako, kot bi moralo, medtem ko ti narediš zelo dobro, pa dobiš slabšo oceno. S tem se moraš sprijazniti. Po vaji se sicer lahko pritožiš na svojo oceno. Če presodijo, da pritožba ni utemeljena, moraš plačati, mislim da okrog 300 evrov.

Ste se že kdaj pritožili?
Dvakrat. Enkrat uspešno, enkrat neuspešno. Če nisi res prepričan, da imaš prav, je bolje, da si tiho.

300 evrov je kar visoka "kazen", glede na to, kako mizerni so zaslužki v tem športu. Koliko dobite za zmago na tekmi svetovnega pokala?
500 evrov. Je pa problem, da za tekmo v Ljubljani od lani še nismo ničesar prejeli od domače gimnastične zveze. V preostalih državah dobiš denarno nagrado takoj, pri nas pa čakamo že eno leto. Ne samo mi, tudi tuji telovadci. Ravno v nedeljo me je izraelska tekmovalka vprašala, ali morda vem, kdaj bomo dobili denarne nagrade za lani.

Od teh nagrad gotovo ne morete živeti ...
K sreči imam službo v Slovenski vojski, imam pa tudi svojega pokrovitelja, BTC, tako da je veliko lažje.

V gimnastiki veliko deklet odide, preden odkrijejo svoj potencial. Do kdaj pa lahko traja kariera, če zanemarimo Uzbekistanko 40-letno Oksano Čusovitino, ki je bila že šestkrat na olimpijskih igrah?
Če prideš skozi puberteto in zdržiš, lahko tekmuješ, dokler to dopuščajo poškodbe, kar pomeni nekje do 27. leta. Veliko jih neha pri 26 letih. Takrat je najtežje, dekleta se tudi zredijo.

Ste vi imeli kdaj težave s kilogrami?
Ne. Ko sem bila v puberteti, sem jedla toliko kot zdaj in imela 54 kilogramov. Trenutno se gibljem med 48 in 49, na prehrano pa ne pazim prav dosti. Je pa tako, da če se zrediš za tri ali štiri kilograme, je vse skupaj težje in trpijo noge. Hitreje se poškoduješ.

Kakšne so razmere za trening po selitvi v novi gimnastični center?
Od januarja treniramo na Viču in imamo vse urejeno brezhibno. Super pogoji. Prej je bilo tako, da smo vse delali na mehko podlago, torej peno, kar ni isto kot na tekmi, kjer je trda podlaga. Tega nisi bil navajen in te je vse bolelo.

Drži tista zgodba, da ste morali prej v telovadnici v Zeleni jami za dovolj dolg zalet odpreti vhodna vrata?
Seveda. Tudi kadar je bilo zunaj minus sedem stopinj, smo odpirali vrata, da so nas tisti s ceste samo čudno gledali in se spraševali, kaj te budale počnejo v takšnem mrazu.

Kako dolgo je Andrej Mavrič že vaš trener in ali kdaj razmišljate, če bi bilo morda bolje, da bi imeli za trenerja žensko?
Gimnastiko treniram dvanajst let, Andrej pa je moj trener že deset let. Zelo dobro se razumeva, je pa verjetno drugače, če imaš žensko za trenerja, saj ji lahko zaupaš več osebnih stvari. Pri moškem nekaj zadržiš zase, vsekakor pa je najin odnos super.

Je zelo strog?
Kvečjemu premalo. Sem takšna oseba, ki potrebuje nekoga, da ji nenehno 'teži', sicer ne delam maksimalno. A to priganjanje se izplača, saj le tako lahko napreduješ.

Ko v družbi rečete, da trenirate gimnastiko, kakšen je odziv?
Gimnastike skoraj nihče ne pozna. Zamenjujejo jo za atletiko, ko rečem, da treniram preskok. Malo je nerodno vse skupaj, ampak se ne obremenjujem. Včasih sem na tekme vabila sošolce iz osnovne ali srednje šole, pa ni nihče prišel. Morda kdaj kakšna dobra prijateljica.

Zakaj gimnastika ni tako priljubljena?
Že nam tekmovalcem je 'bedno' gledati tekmo, saj veliko stvari ne razumemo. Recimo pravil pri ocenjevanju. Morali bi narediti večji šov, da bi bilo privlačneje.

Pred nekaj meseci ste posneli video (Handstand challenge) in ga objavili na Facebooku. Pokazali ste, kako spretni ste telovadci pri stoji na roki. Se pogosto merite v tej prvini?
Na treningu smo imeli vedno vajo, da smo morali držati stojo eno minuto in včasih smo tudi tekmovali, kako dolgo kdo zdrži. Ravnotežje ni problem, a te bolijo roke. Če te ne bi, bi bil lahko cel dan v tem položaju.

V tem izzivu ste nominirali tri športnike in jih pozvali, naj še sami posnamejo video, med njimi tudi Filipa Flisarja. Se je odzval?
Ne, nihče od treh se ni odzval.