Wings For Life World Run poteka po vsem svetu istočasno (v Ljubljani bo štart ob 13. uri), na različnih lokacijah, a povsem usklajeno. Ena izrazitejših posebnosti je tudi povsem tekmovalne plati, saj na tem teku ne tečeš do ciljne črte, ampak pred njo bežiš. Pozneje te ujame, boljši je rezultat.

Tekmovalci se s štarta poženejo vsi naenkrat, pol ure za njimi pa se na trase podajo tudi vozila, opremljena z elektronskimi napravami, ki omogočajo natančen nadzor hitrosti vozila in prepoznavanje čipov, skritih v štartnih številkah tekačev. Ves čas je s satelitsko tehnologijo v stiku z logističnim središčem tekmovanja, kjer organizatorjeva ekipa nadzoruje in usklajuje vse teke po svetu. Ta vozila so pravzaprav premikajoče se ciljne črte. Po vsem svetu se morajo za tekaškimi karavanami premikati enako hitro, ko tekače ujamejo, pa prebrati njihove čipe in s tem določijo končne rezultate.

Avtomobil najprej vozi s hitrostjo 15 kilometrov na uro, uro in pol po začetku teka se pospeši na 16, čez še eno uro pa na 17. Ko odbije tri ure in pol teka, hitrost poskoči na 20, nato pa čez dve uri še na 35 kilometrov na uro.

Le najboljši tekači zmorejo pred vozilom bežati tako dolgo, da ta doseže končno hitrost, a nekaterim uspe tudi po tem še nekaj časa braniti prednost. To pomeni, da mora tudi voznik zasledovalnega vozila ves ta čas zbrano voziti. Izkušeni vozniki, ki sedijo za volani zasledovalnih vozil tega globalnega teka, pravijo, da je takšno večurno "polžje šofiranje" brez postanka vsekakor zahtevnejše kot peturna vožnja s potovalnimi hitrostmi po avtocestah.

V Sloveniji bo za volanom tudi letos Aleks Humar, večkratni državni prvak v reliju.