Ljubljana je od četrtka gostila svetovno prvenstvo v kolesarstvu za amaterje. Prišlo je nekaj manj kot 1.500 športnikov, ki so se pomerili v kronometru, štafetni preizkušnji in v cestni dirki. "Prvenstvo je uspelo celo bolje, kot sem si predstavljal, pa veljam za zelo zahtevnega. Vrhunec sta bila za nas cestna dirka in odprtje prvenstva. Dosegli smo rekord po državah udeleženkah, saj so nastopali kolesarji iz 44 držav. Vsi so bili navdušeni in danes dobivamo elektronsko pošto, v kateri nas res hvalijo," je za MMC povedal direktor SP-ja Gorazd Penko.
Od SP-ja je imel nekaj tudi naš turizem
Organizatorji so očitno na maratonih Franja dobili dovolj izkušenj, da so lahko mirno izpeljali tudi tako zahteven projekt. Finančno se jim sicer ni izplačalo. Njihov prihodek predstavlja le prijavnina tekmovalcev, vendar je treba upoštevati, da so morali plačati 70 tisoč evrov kotizacije. Več je imela od prvenstva celotna regija, saj so s kolesarji prišli tudi spremljevalci. In teh, recimo 3.000 ljudi, je spalo v hotelih in jedlo v restavracijah. Nekateri so bili v Sloveniji celo deset dni in več.
Zdravniška služba ni imela veliko dela
Kolesarji so se zadnji dan prvenstva (v nedeljo) pomerili na cestni dirki, ki je potekala po trasi maratona Franja. Na 157-kilometrski preizkušnji so imeli največ uspeha Slovenci, ki so osvojili sedem medalj. Najboljši čas (3:39:32) je postavil Igor Kopše, manj kot sekundo pa je za njim zaostal Borja Jelič. Oba sta letnik 1974, torej v kategoriji 40-44, v kateri je bil tudi na tretji zmagovalni stopnički Slovenec, Dušan Hajdinjak. "Povprečna hitrost zmagovalca (43 km/h) je spoštljiva že za tekmovalno kolesarstvo! Pozna se, da so sem prišli res kakovostni kolesarji. Ne nazadnje je bilo tudi padcev precej manj kot na Franji. Imeli smo le pet ali šest intervencij," je še sporočil Penko.
Pred dvema letoma prehitro videl cilj
Igor Kopše s Ptuja velja za odličnega športnika. Nekoč je bil alpinist, zdaj se ukvarja s kolesarstvom. Pred dvema letoma je na amaterskem svetovnem prvenstvu v Južni Afriki osvojil kar dva naslova svetovnega prvaka, v cestni vožnji ter v vožnji na čas. Na cestni dirki se mu je 150 metrov pred ciljem zgodila velika nerodnost. Proslavljal je zmago, nato pa padel. Ker se je na kolesu snela veriga, je imel velike težave, da je prišel v cilj. Posnetek si lahko ogledate na YouTubu.