Prva polovica poletne planinske sezone je bila po navedbah Planinske zveze Sloveniji med boljšimi v zadnjem desetletju, oskrbniki opažajo za okoli desetino višji obisk in več nočitev glede na povprečje zadnjih petih let. Kot menijo, je k temu največ prispevalo lepo vreme, ki z visokimi temperaturami motivira ljudi, da se podajo v gore. Vedno več je tudi tujcev. V preteklem desetletju je delež tujcev, ki prespijo v planinskih kočah, pomenil tretjino prenočevalcev, v zadnjih treh letih pa se približuje 40 odstotkom.

Tudi podaljšani konec tedna je bilo predvsem v triglavskem pogorju zelo veliko planincev, a vseeno je bilo v noči s ponedeljka na torek na Triglavskem domu na Kredarici še mogoče dobiti proste postelje. Na praznični torek se gneči na poti na vrh Triglava seveda ni bilo mogoče izogniti, kar lepo dokazuje tudi fotografija, a to je za avgust nekaj povsem običajnega.

Ferate niso prostor za rojevanje junakov
Vse bolj so obiskane tudi ferate, z jeklenico varovane plezalne smeri. Trenutno je v Sloveniji osem uradnih ferat, od tega dve v Zgornjesavski dolini, kjer so pred dnevi v Gozd Martuljku odprli novo ferato. V mislih imajo tudi še nekaj skalnih sten, ki bi jih lahko opremili z jeklenicami.

Junija lani so v Mojstrani odprli dve z jeklenicami, lestvami in klini opremljeni planinski plezalni smeri na vzpetino Grančišče. Eno so poimenovali Aljaževa ferata, drugo Pot mojstraniških vever'c, skupaj pa nosita uradni naziv Ferata Mojstrana.

Pri plezanju v ferati je treba biti pazljiv. "Ferate lahko uporabljajo tisti, ki imajo predhodno znanje iz potrebnih tehnik in opreme. Tisti, ki tega niso vešči, pa je najbolje, da najamejo gorskega vodnika," opozarja predsednik Planinskega društva Gozd Martuljek Klemen Robič. "Brez prave opreme, izkušenj in zavedanja, da moraš biti odgovoren sam do sebe, je lahko plezanje v ferati smrtno nevarno. Tukaj ni prostora za rojevanje junakov in umiranje herojev, to je prostor za uživanje," je sklenil Robič.