Velja pa še naprej upoštevati nekaj varnostnih nasvetov. Kjer je pot speljana tako, da lahko planinci ali živali, ki so nad nami, sprožijo kamenje, imejmo na glavi čelado. Priporočamo tudi varnostni (plezalni) pas in samovarovalni komplet, sploh če hodimo po zelo zahtevnih poteh in poteh s stalnimi varovali (uporabe se navadimo že prej, pred odhodom pa tudi to opremo še posebej preverimo).

Svoje cilje mora izbirati postopno, tako glede trajanja izleta, višinske razlike kot tudi zahtevnosti. Brez dobre obutve ne smemo v hribe. Na trgu je veliko izbire. Upoštevajmo, da nogo oziroma gleženj najbolje varuje visok čevelj, ki ima rebrasti vibram podplat. To ni zanemarljiv podatek, saj je padec najpogostejši vzrok nesreče. Zelo pogosti so tudi zdrsi. Ankete so pokazale, da visoke čevlje nosita le dve tretjini pohodnikov.

Na zahtevne ture ne hodimo sami. Če se vseeno odločimo za takšno pot, mora biti telefon vedno v žepu. Če smo v skupini, se nikoli ne smemo ločimo od nje. Saj veste - če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo v dolino.

Za začetnike še ta nasvet: če ste preboleli katero od bolezni, se pred prvim izletom v gore posvetujte z zdravnikom o nameravani turi. Upoštevte nasvete zdravnika.

Da je treba pred turo preveriti vreme, pa je že samo po sebi umevno ...

Pred novo turo pa še odlomek iz knjige dr. Toneta Strojina Gorništvo. "Medtem ko je šport nekaj enotnega glede na motiv, ki ga zasleduje: višje, hitreje, močneje, predstavlja gorništvo izražanje odnosa do narave, posebej odnosa do osvajanja vrhov. Tako športniki kot gorniki za svoj fenomen nimajo ne enotne definicije ne opredelitve. Svoje početje razlagajo osebno, kot ga občutijo in želijo. Gorništvo je občutek svobode."

T. O.