"Z glavo skozi zid ne bomo šli, varnost bo na prvem mestu," nam je v pogovoru povedal direktor Ljubljanskega maratona Gojko Zalokar. Nedvomno maraton ob koncu oktobra ne bo potekal tako kot običajno, vprašanje je, ali ga je sploh smiselno organizirati. Dokončna odločitev bo padla do konca avgusta, zagotovo pa odpadejo sobotni šolski teki. Če bodo nedeljski maraton izpeljali, bo to bolj po principu prideš, odtečeš, greš.

Torej, kakšna bo usoda letošnjega Ljubljanskega maratona?
Kar koli zdaj rečem, bo to na trhlih temeljih. Ne bomo šli z glavo skozi zid, varnost bo na prvem mestu. Pripravljene imamo različne scenarije, vendar bo vse odvisno od epidemiološkega stanja. 25. Ljubljanskega maratona v obliki, kot smo ga bili vajeni, torej tudi s šolskimi teki, sejmom, koncertom in vsemi dejavnostmi, zagotovo ne bo. Za zdaj sicer nimamo nobenih informacij pristojnih, a če se bomo morali držati predpisov, bomo morali izpeljati kronometrski tek s skupinami do 50 tekačev, kar pomeni, da bodo morali biti določeni časovni limiti, saj bo že sicer vse skupaj trajalo štiri ure. Ob koncu prireditve ne bo nobenega druženja ali zabave. Ker sejemska dejavnost ni dovoljena, bomo alternativo poiskali v virtualnem sejmu na naših spletnih straneh, s popusti in promocijo novih izdelkov.

Bodo tuji tekači lahko nastopili?
Za zdaj prijave sprejemamo normalno, če se bo kaj spremenilo, pa bi morali pridobiti soglasje. Velika težava so okužbe na Balkanu. Te države so na rdečem seznamu. Kaj bo septembra, ne ve nihče. Veliko bo odvisno tudi od tega, koliko bo prijav. Če ne bomo pokrili stroškov, se tega ne bomo šli. Z minusom ne bomo delali, v propad ne bomo rinili. Sponzorska sredstva ne bodo ostala enaka, saj tudi oni znižujejo proračun. Predvidevam, da bi bilo lahko pol manj sponzorskega denarja. Vsi taktizirajo, zavedajo se, da morajo tudi v primeru odpadle prireditve plačati del sponzorskih sredstev, zato je trenutno vse na zelo trhlih nogah. Podobna zgodba je tudi z Istrskim maratonom, ki bi moral biti aprila, a ga bodo poskušali izpeljati 14 dni pred nami.

Vodne postaje oziroma okrepčevalnice ob trasi, kot smo jih poznali, najbrž odpadejo?
Vsekakor so pod velikim vprašajem, saj jih vsi maratoni ukinjajo. Verjetno bodo morali imeti tekači tekočino že pripravljeno, možnost je tudi, da si natočijo na pipi. Ostaja še precej takšnih malenkostnih vprašanj, ki jih bo treba definirati, saj brez tega NIJZ ne bo potrdil prireditve.

Verjetno boste z velikim zanimanjem spremljali, kaj bo na začetku septembra z maratonom Franjo ...
Seveda, to bi bila prva takšna množična prireditev in vzorec za preostale, če se bodo ukrepi zrahljali. Tudi želja župana je, da bi to organizirali.

Preden so število udeležencev na javnih prireditvah s 500 znižali na 50, je bilo po Sloveniji kar nekaj tekaških prireditev, na katerih je bilo vse skorajda tako kot nekoč. Kakšne so na primer vaše izkušnje s Formaratonom?
Izpeljali smo ga pred enim mesecem, udeležba je bila odlična, vsi pa navdušeni. Z organizacijskega vidika je bilo malo dražje. Pozornost je bila predvsem na higienskih ukrepih, ki smo jih morali izvajati. Je pa gotovo kar nekaj tekačev ostalo doma, ker se bojijo okužbe. Podobno kot tudi na dopust mnogi ne bodo šli zaradi strahu. Načrtovali smo, da bi prireditev izpeljali v treh dneh, od petka do nedelje, ker smo se želeli držati omejitev. Toda nato so čez noč odpravili omejitev do 50 udeležencev in smo lahko vse organizirali v enem dnevu. Prišlo je 170 tekačev!

Kako si predstavljate kronometrski tek na Ljubljanskem maratonu?
Tekači bi morali imeti vsi prijavljene rezultate, na podlagi katerih bi bili razvrščeni v skupine. Vsaka skupina bi imela svoj urnik starta in tekmovalec bi moral biti ob tistem času tam. Imel bi neki pripravljalni čas in odhodni čas. Tega se bi moral strogo držati, ker če bi zamudil, ne bi mogel nastopiti. Tudi dvig štartnih številk ne bi bil klasičen, ampak bi jih pošiljali po pošti. Ko bi prišli tekači v cilj, se ne bi smeli tam zadrževati. Vsak bi dobil paket s pijačo, sadjem in energetsko ploščico, nato pa bi moral čim hitreje zapustiti prostor.

To bi bil torej le tek, ne bo pa nobenega druženja.
Hudo mi je, saj vem, da veliko nastopajočih pride zaradi druženja, veselja, klepeta s sotekači ... Veliko dejavnikov je, zakaj ljudje obiskujejo maratone. Ni samo tek. Tudi skupine The Stroj ne bo na startu, ker ne more igrati tri ure.

Ena od možnosti, ki jo preigravate, je tudi črtanje 42-kilometrske razdalje in tek po trasi, ki bi bila nekaj med polmaratonom in maratonom. Kaj imate v mislih?
Drži, lahko bi združili neko srednjo vrednost med 21 in 42, imamo pa težavo, ker po Ljubljani obnavljajo veliko cest in je tri četrtine del na naši trasi. V Münchnu so se odločili, da 42-kilometrskega teka ne bo, in so se spomnili tek na 30 kilometrov, mi pa razmišljamo, da bi imeli 25-kilometrsko razdaljo, ker gre za jubilejni 25. Ljubljanski maraton. Tek na 25 kilometrov bi potekal po trasi polmaratona, dodatno bi naredili le pentljo, da bi šli tekači čez stari del Ljubljane do cilja. A to so le osnutki, vse se moramo še dogovoriti v organizacijskem odboru.

Kaj bo s tekom na 10 kilometrov, ki je bil vedno v nedeljo zjutraj, pred (pol)maratonom?
Ta tek bi imeli v soboto, ker je nemogoče vse izpeljati v nedeljo.

Številne največje maratone medtem odpovedujejo, tudi v Berlinu so se tako odločili ...
Ker so imeli limit, da več kot 5000 udeležencev ne sme biti. Berlinski maraton je eden največjih maratonov, delajo tako na kakovosti kot na masi. Torej, trudijo se privabiti najboljše maratonce sveta, hkrati pa tudi na tisoče rekreativnih tekačev. Če te mase morejo doseči, potem maraton raje odpovedo. Enako velja za New York.

Kakšna je točka preloma Ljubljanskega maratona? Koliko tekačev mora priti, da nimate izgube?
Najmanj 8500 s temi našimi prijavninami, pa še to ne bi pokrili stroškov, če ne bi pokrovitelji prispevali toliko kot vedno. Zdaj imamo prijavljenih le 2000 tekačev. Je bilo pa zanimivo, ko so bili marca tisti prvi ukrepi in je dnevno vseeno prihajalo veliko prijav, tako da sem bil kar začuden. Potem smo opozorili tekače, naj še počakajo, dokler ne bo situacija bolj jasna, tudi zaradi vračanja denarja, ker je to za nas spet strošek.