Seveda je bila pot dolga in naporna. Najprej je bilo treba urediti odnose z bližnjimi stanovalci, se pozanimati o lastništvu, se dogovarjati s skladom kmetijskega zemljišča in gozdov, s katastrskim in gozdnim resorjem … Potem se je peščica zagnanih ljubiteljev športnega plezanja lotila čiščenja terena. Odpeljali so na primer osem tovornjakov navlake - od kurnikov do različnih skladišč in odlagališč za smeti. Povezali so se v športno društvo Špaltna s sedežem na Dolu pri Hrastniku in sodelovali z Mladinskim centrom Hrastnik, Alpinističnim odsekom Trbovlje, s Komisijo za športno plezanje PZS. Ves čas jim je šel na roke tudi Miran Jerič, župan Občine Hrastnik.

Pri opremljanju smeri so kmalu ugotovili, da je stena premehka za mehanska varovala, zato so se odločili za lepljence. Najprej odstranijo okoli točke, kjer bo svedrovec, vse, kar lahko odpade. Začnejo z macolo, pajserji in kladivom, z manjšo motiko in z brusnim papirjem, na koncu pa pridejo prav za finese zobna ščetka, straniščna metlica in še kaj. Potem zavrtajo luknjo, s črpalko odstranijo prah in vbrizgajo lepilo, ki bo držalo svedrovec.

Piko na i postavi Vili Guček iz Trbovelj, profesor športne vzgoje, ki ima licenco za postavitev smeri. Sam jih je potegnil že na stotine. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, predvsem na otokih Hvar, Pag in Brač. Guček je tudi inštruktor športnega plezanja, trener in sploh alfa in omega športnega plezanja. Iz Trbovelj prihajajo z avtobusom pogosto tudi učenci Ervina Mlakarja in Damjana Rajha in ostanejo celo dopoldne.

Športne aktivnosti v naravi imajo zelo pozitivne učinke na dušo in telo. "Težavnost naših smeri je od 4c do 8a, najdaljša pa je dolga 25 metrov," pripoveduje navdušeno Zlatko Drnovšek, predsednik društva in duša tega projekta. "Samo za začetnike imamo deset plezalnih poti. Glas o naši steni se širi in obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije, iz sosednjih držav, pa tudi Čehi so že bili tukaj, Nemci, Američani, Rusi ..."

Pred kratkim so postavili tudi nov most čez potok Brnica in uredili pot do njega. Projekt je vodil njihov član Aleš Omerzel. "Na začetku mostu je manjši parkirni prostor za naše člane, uradno parkirišče pa je na križišču, nekaj metrov naprej od hrastniškega odcepa proti Celju oziroma Dolu pri Hrastniku," razlaga Zlatko. "Ta petminutna bližina do naravnega plezališča je tudi ena izmed najprivlačnejših točk obiskovalcev. Drugod je treba porabiti do vznožja skal tudi celo uro ali še več."

Na desni strani skal je še precej neobdelanega terena, zato načrtujejo še kakih 30 novih plezalnih poti z velikim težavnostnim razponom.

Vsako leto priredijo tudi dan odprtih vrat, ko si lahko radovedneži izposodijo pasove, plezalke in čelade ter s pomočjo mentorjev ugotovijo, da ta šport ni tako nevaren kot alpinizem, s katerim ga mnogi zamenjujejo. Letos bo to v soboto, 27. avgusta, ko bo v Hrastniku potekal festival Štuor. Počasi bo manj podobnih izjav krajanov: "Vsak dan se že vrsto let vozim tod mimo, pa nisem vedel, da je ob naših skalah tako lepa narava in da se tam ves čas tudi nekaj dogaja ..."