"Težko je vzljubiti gibanje, če se nam ne ljubi. To je takšna grozna bolezen, ki se nas lahko hitro loti in pri kateri se nam potem vedno manj stvari ljubi početi. In na koncu se nam ne ljubi več niti ljubiti. Zato je smiselno, da vse tisto, kar sovražimo, preizkusimo in spoznamo, ali to sovražimo upravičeno ali pa smo krivični. Ker je tek lahko tako zelo prijeten, ne razumem ljudi, ki ga sovražijo," je v rubriki Minute za rekreacijo na Radiu Slovenija razmišljal Praprotnik.
"Na neki način vem, zakaj se to zgodi. Tek je lahko zelo naporen. Izjemno naporen. Ni večjega napora, kot če tečemo na vso moč. Osnovnošolci v prvem, drugem in tretjem razredu so pogosto izpostavljeni. Želijo biti dobri, želijo se pokazati. Prvih 100 metrov je vsak lahko hiter, potem pa tek lahko pokaže zobe. Tekmovati v teku je nevarno. Kot bi se igrali z nožem. Pri tekmovalnem teku smo na koncu vsi ranjeni, manj pripravljeni toliko bolj."
Otroku je treba zato tek predstaviti na prijazen način in na začetku menjavati hojo in tek. Tekmovanje naj se ne zgodi prehitro. "Za tekmovalni tek moraš biti pripravljen in moraš vedeti, kakšna razdalja te čaka in kaj se bo zgodilo. Če pa se teka lotimo na pamet, je škoda, ker se razvije podzavestni strah do teka, ki ga tudi v odraslem obdobju težko presežemo," je prepričan Urban Praprotnik.