Gre za podatke, ki jih šole običajno zbirajo aprila, telesni in gibalni razvoj pa se spremlja z 11 merskimi testi, od tega so trije namenjeni ugotavljanju telesnih značilnosti, s preostalimi osmimi testi pa se ugotavljajo gibalne oziroma motorične sposobnosti.

Letošnje testiranje je odpadlo, kot je za Val 202 povedal vodja projekta SLOfit, izrednega profesorja na fakulteti za šport Gregorja Starca, pa so šolam priporočili, naj meritve izvedejo septembra. "S sodelavci smo se dogovorili in strinjali v tem, da bi šolam dali priporočilo, naj meritve vseeno izvedejo septembra. Na ta način bomo dobili morda tudi eno dodatno stvar, videli bomo, kako se v enem šolskem letu dejansko spremeni stvar. Od septembra pa do aprila, na ta način bomo lahko ocenili, kaj dejansko pomeni delo učiteljev v šoli pri športni vzgoji in kaj pomeni šola za razvoj otroka."

Podatki namreč kažejo, da so za velik delež otrok najbolj kritični prav daljši premori od rednega šolskega dela. Seveda je letošnji položaj popolnoma nekaj novega. Večina otrok se v prihodnjem tednu vrača v šole in bo tako deležna vsaj dveh ali treh ur športa, dejstvo pa je, da se otroci s počitnic v šolske klopi vrnejo v slabši kondiciji. "Običajna slika je bila vedno, da so otroci med počitnicami nazadovali. Se pravi med poletnimi počitnicami niso bili toliko dejavni, kot bi ljudje pričakovali, in so zaradi tega prišli nazaj v šolo z nižjo ravnjo gibalnih sposobnosti, kot pa so šli iz šole spomladi. Potem se je čez leto do naslednjega aprila stvar spet popravila in so spet napredovali. Letos pa je zelo atipična situacija in pričakujem, da bomo dobili dva scenarija: otroci, ki so bili že prej zelo dejavni, bodo zdaj še bolj dejavni čez počitnice zaradi covida, drugi del populacije, ki pa se mu že prej ni dalo delati, so bili zelo nedejavni, bodo pa še bolj nedejavni. Tukaj se nam bo razlika med otroki verjetno poudarjeno povečala."

Razlike med najboljšimi in najslabšimi se namreč povečujejo že nekaj časa, tako običajne porazdelitve med populacijo ni več. Nekateri so izredno dobro gibalno razviti, drugi, delež je podoben, pa bodo imeli že v srednjih letih veliko zdravstvenih težav. "Okoli 10 odstotkov je takih otrok, ki so gibalno na izjemno nizki ravni, in okoli 10 odstotkov populacije je takšnih, ki so na izjemno visoki ravni. Pri dekletih je razmerje malo boljše, je tam nekje 12 odstotkov tistih, ki so nadpovprečne in približno 8 odstotkov tistih, ki so nizko gibalno učinkovite. Pri fantih pa je nekje enak delež ekstremov. So pa velike razlike med različnimi okolji, imamo določene šole, kjer je odstotek 20-20, se pravi 20 zelo dobrih, pa 20 zelo slabih, kar pomeni, da nam povprečje izginja in da je scenarij današnjega otroka, ali si ali nisi."

Katere generacije so najbolj ogrožene?
Generacije, ki bodo z zdravstvenega vidika najbolj ogrožene, so po podatkih raziskovalcev rojene v drugi polovici 90. let, pozneje se stanje izboljšuje. "Prav gotovo imamo vmes zdaj nekaj generacij, ki bodo visoko tvegane z vidika zdravstvene ogroženosti. To so tiste, ki so res bile na najnižji ravni, rojene v drugi polovici 90. let. Medtem ko te zadnje generacije, ti, ki so bili rojeni 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, vsi otroci so na izjemno visoki ravni že zdaj. Za njih nimam bojazni, da ne bi bilo še bolje. Se bo poslabšalo, tveganje se bo povečalo, delež obolelih, bolniških dopustov itn. se bo povečal, delovna učinkovitost bo padla, ampak ne za stalno. Mislim, da ko bodo prišle spet ta boljše, močnejše generacije, se bo stvar bistveno izboljšala v primerjavi s tem, kar je zdaj."

Eden glavnih razlogov, zakaj nastaja delitev, je po mnenju raziskovalcev stopnja izobrazbe staršev. "Dejansko mislimo, da je to osnovni razlog, ali si starši lahko ne samo privoščijo, ampak ali se starši zavedajo, kako pomembno je gibanje za otroka, in ga spodbujajo pri tem, ga vključujejo v dejavnosti, mu to omogočajo, ali pa se jim to ne zdi pomembno in se s tem ne ukvarjajo in jim je čisto 'fino', če so otroci doma na kavču in igrajo playstation."