Bliža se Ljubljanski maraton, ki bo letos po udeležbi rekorden, saj je prijavljenih (na vseh tekih) več kot 26.600 tekačev. Pomislek, ali je tek zdrav, je odveč, če seveda ne pretiravamo. "Tek je absolutno zdrav, če je zmeren," je prepričan Beno Arnejčič, zaposlen na Pedagoški fakulteti v Kopru. "Gibanje je življenje. Če se ne gibamo, gremo v smer, ki ni zdrava. Mišice so lene, neprestano jih je treba stimulirati. To pa je najtežje, ker radi iščemo izgovore. predvsem, da ni časa."

Tek dviguje kakovost življenja. Umirja in sprošča tako telesno kot duševno, dviga samodisciplino in okrepi telo. V knjigi Arnejčič zapiše: "Nauči nas odnosa do tekmovanja, tudi v spoznanju, da obstajajo boljši in slabši od nas. Izjemnega pomena je spoznanje, da vse to z zgledom prenašamo na naše otroke. Tek je zdrav, če se ga lotimo s pravo mero tekaške vneme in strokovnih napotkov, če ne tečemo s pritajeno jezo na sočloveka ali v slepem prepričanju, da bomo nekoga premagali za vsako ceno."

"Enakomeren tek je varovalka telesa in duše. Pri počasnem teku varujemo mišice, da nam ne vzamejo volje do nadaljnjih tekaških preizkušenj. Izostrimo svoje občutke na užitek gibanja. Varno teči zato pomeni teči z glavo. Tudi med tekom se v glavi pletejo različne, manj in bolj zapletene misli iz našega življenja. Med tekom poskušajmo razmišljati o posameznikih, stvareh in dogodkih, ki nas razveseljujejo. Obraz se bo samodejno odel v nasmeh. To bodo opazili tudi vsi, ki jih bomo srečevali med tekom. Tako bomo z vzorom pozitivno delovali še na druge."

Pomembno je tudi, kako tečemo. "Tehnika teka je izjemnega pomena, zlasti položaj rok. Roke naj bodo rahlo pokrčene v komolcih in sproščeno gibajoče se ob telesu. Noge med tekom dvigujemo visoko in sledimo spontanemu občutku. Naše telo je med tekom rahlo nagnjeno naprej, glava dvignjena in pogled usmerjen naravnost. Stopalo naj se med tekom valja po celotni dolžini. Izogibajmo se sunkovitim skokom, preskokom ali pristankom na zadnjem delu podplata."