"Zanimivo bo. Norveška, Finska, baltske države, šli bomo blizu ruske meje. Tudi po Nemčiji še nisem kolesaril. Privlačne bodo Alpe, pot bo vodila preko znamenitih prelazov, pa preko Pico de Veleta v Španiji, ki je s 3.398 metri nadmorske višine najvišja prevozna cesta v Evropi. Cilj bo v Tarifi na najbolj južnem delu Španije. Veselim se kar cele trase," nam je povedal Andrej Zaman, eden od treh Slovencev, ki so na štartni listi te ekstremne preizkušnje. Preostala sta Boris Pupič in Bernarda Jurič, o kateri smo pred kratkim poročali, da je v 28 dneh prekolesarila Avstralijo.

Noče biti ujetnik ure in rezultata
Gre za drugo najdaljšo ekstremno kolesarsko dirko na svetu, ki bo doživela krstno izvedbo. Štart bo 20. junija minuto čez polnoči, cilj pa ... Odvisno od vsakega posebej. "Nočem biti ujetnik ure in rezultata. Vozim po svojih zmožnostih. Ko sem utrujem, se ustavim in počivam pol ure. Računam, da bom traso prevozil v dobrih treh tednih. Na štartni listi je okrog 50 tekmovalcev, veliko je odličnih kolesarjev, tako da bo konkurenca huda," pravi Andrej Zaman, rekreativni kolesar iz Prvačine, ki rad išče nove izzive. Pred dvema letoma je opravil z dirko po Ameriki Trans Am, dolgo 6.870 km (ne gre za Raam, na katerem je blestel Jure Robič!).

Spanje na avtobusnih postajah
Samostojna vožnja na takšni dirki obvezna, sicer pa Andrej Zaman pravi, da najraje vozi sam, saj se noče podrejati ritmu drugih. So postanki že načrtovani, je prenočišča že rezerviral? "Ne, vnaprej ne sme biti nič načrtovano. Odločam se sproti. Bo pa laže kot pred dvema letoma v ZDA, kjer so ogromne razdalje med kraji. Evropa je bolj naseljena." Hotelov s štirimi zvezdicami seveda ne bo obiskoval. "Če je treba, spim tudi na prostem, na kakšni avtobusni postaji. Samo da imam streho nad glavo in da sem dobro oblečen. Na severu je trenutno še precej mrzlo, ponoči je le nekaj stopinj nad ničlo."

V cilju te nihče "ne povoha"
Posebnost teh dirk je, da kolesar za vse skrbi sam. Nobenega spremljevalca ni, ekipe so prepovedane. Na cilju ni nikogar, ki bi jim zaploskal, čestital. "Vsi imamo GPS-sledilce, ampak vseeno v cilju ni nikogar. Nihče te ne čaka. Sledilec GPS-signala zazna, da si na cilju in življenje gre naprej. Takrat moraš že razmišljati, kjer se boš stuširal in kako odpravil domov. Organizator poskrbi le za razpis tekmovanja in za prevoz do Nordkapa, pa zagotovi nam GPS-sledilce. Tu se njihova odgovornost konča," še dodaja 51-letni Zaman, ki letno naredi okrog 25 tisoč kilometrov.