S strokovnjakom za vegansko prehrano (po izobrazbi je sicer univerzitetni diplomirani kemik) smo se v tednu rekreacije na RTV-ju pogovarjali o tem, zakaj napačno prepričanje, da športnik brez mesa ne more dosegati vrhunskih rezultatov, zakaj je veganstvo način življenja in le način prehranjevanja in kakšen jedilnik priporoča rekreativnim športnikom.

Ali se z vegansko prehrano lahko preteče maraton?
Seveda lahko. Sam kot vegan in tekač rekreativec še nimam izkušenj na tej razdalji, sem pa
pretekel krajše razdalje, do 21 km, in ni bilo nikakršnih težav. Rad prebiram zanimivosti o teku, kjer so podatki, da maratonci z veganskim načinom prehranjevanja tečejo tudi bistveno daljše razdalje od 42 km.

Zakaj menite, da se tako oklepamo mesnih izdelkov in se težko odločimo za prehod na vegatarijanski ali veganski način prehranjevanja?
Ker nimamo dovolj informacij o raznovrstnem prehranjevanju. Že od rojstva naprej dobivamo informacije, da je le ena vrsta hrane dobra za zdravo življenje. V zadnjem času se stvari v Sloveniji spreminjajo. Nekateri vrtci, šole imajo na voljo tudi mešano prehrano. Obstajajo pa tudi že samo vegetarijanski/veganski vrtci in šole. Ko bodo posamezna nacionalna prehranska združenja sledila Ameriškemu prehranskemu združenju (ADA), sem prepričan, da bo izginilo tudi prepričanje o nepopolnosti veganskega prehranjevanja. Izjavili so: "Pravilno načrtovani veganski načini prehranjevanja so zdravi, prehransko ustrezni in lahko poskrbijo za zdravstvene koristi pri preventivi in zdravljenju določenih bolezni… primerni so za posameznike skozi vsa življenjska obdobja, tudi med nosečnostjo, dojenjem, v prvih letih življenja".

Kakšen jedilnik priporočate, da bomo nadomestili meso?
Tako vsejedci kot vegani imamo tri osnovna živila: maščobo, beljakovine in ogljikove
hidrate. Vegani morajo vedeti, kje dobijo vsa ta živila za svoje potrebe. Na začetku se morajo izobraziti. Ne glede kako se prehranjujemo, je potrebno jesti raznovrstno in upoštevati kombinacije živil. Meso lahko nadomestimo s seitanom, ki je beljakovinski izvleček pšenice ali kakšnega drugega žita (pira, kamut). Priporočam tudi tempeh (fermentirana soja), ki je izredno bogat z beljakovinami, pa tofu in stročnice, kot je čičerika, leča ter oreščki - indijske oreščke, lešnike, mandlje, ki so polni beljakovin in maščob. V zadnjih letih se vrača zopet konoplja, kjer najdemo obilo beljakovin in omega maščob. V primeru, da želimo biti vrhunski tekači ali športniki, je treba biti pozoren na presnovo beljakovin. Obstajajo mnogi rastlinski izvlečki (koncentrati) beljakovin na osnovi riža, soje, konoplje, graha itd.

Je te ponudba dovolj na trgu? Je lahko ovira čas priprave?
Ponudbe je dovolj, v času priprave pa ni razlike. Dolgo sem že vegan in lahko to potrdim.
Za pripravo seitana ali mesa potrebuješ enako časa, prav tako ne vzame veliko časa priprava solate in testenin. Večjo težavo vidim v nepoznavanju veganskega prehranjevanja in napačnemu prepričanju, da ne dobimo dovolj snovi in da vegan ne more zdržati vseh naporov.

Poznate športnike, ki so bili uspešni z veganskim prehranjevanjem?
Najbolj znan atlet-vegan je Carl Lewis, nosilec več zlatih olimpijskih medalj v teku in skoku v daljino. Teniška igralka Serena Williams in njena sestra Venus sta recimo celo presnojedki.

Bi lahko prav vsakomur priporočili veganstvo?
Veganstvo je način življenja in tu ne gre le za prehranjevanje. To je le en delček celotnega mozaika – svež zrak, čista voda, dovolj sonca, počitek, čustvena stabilnost ... Veganstvo pomeni tudi, da pazimo na okolje, živali, da ne uničujemo tistega, kar narava izgradi. Ko je človek vegan, pazi na primer na toplogredne pline, saj je pridelava in predelava živil na rastlinski osnovi bistveno bolj prijazna okolju, kot na živalski osnovi.

Podatki kažejo, da govedo za prirast 1 kg teže zaužije kar 9 kg rastlinske hrane. Koliko ljudi se lahko prehrani z enim kilogramov mesa in koliko z 9 kg rastlinske hrane? Iz napisanega sledi, da bi moralo biti hrane dovolj za vse na Zemlji. Iz lastne izkušnje priporočam, da naj ljudje vsaj poskusijo in videli bodo, kakšne so morebitne izboljšave, najprej na sebi in potem na okolici. Tako sem tudi sam začel, z lastno izkušnjo, ki je trajala najprej tri mesece, in še kar traja in traja ... Spremembo lahko opravimo najprej le v nas samih!

Najbrž mora pri menjavi načina prehranjevanja športnik sprva treba potrpeti, saj ne gre takoj na bolje, kajne?
To je isto kot pri učenju tujega jezika. Jezika ne obvladamo takoj po prvi lekciji. Ko nekaj spremenimo, gre sprva navzgor, nato pa navzdol, ker se moramo navaditi na drugačne telesne odzive in potrebe. Vendar ni vse odvisno le od prehrane, ampak tudi od načina treninga, ki ga je potrebno bistveno spremeniti.

Treningi naj ne bi potekali zato, da kompenziramo oz. da ubežimo lastnemu nezadovoljstvu in da 'spravimo' stres iz telesa, ampak to storimo že predtem. Na trening pridemo zadovoljni in sproščeni, zato bodo tudi rezultati boljši. Že po pol leta veganskega prehranjevanja pa se pokažejo rezultati. Nismo tako utrujeni, ni izrazitih bolečin v mišicah ('muskelfibra'), telo se kasneje zakisli, lažje dihamo, imamo čistejše misli.

To so splošni pozitivni učinki. Vse je odvisno tudi od tega, koliko regeneracije si športnik privošči in kakšen ima dnevni cikel. Da bi pričakovali same pozitivne učinke, tudi ne gre pričakovati. Treba je vedeti, kje so meje posameznika.

Verjetno tudi veganski tekači dan pred maratonom stavijo na velike količine testenin?
Seveda, napolniti se moramo z ogljikovimi hidrati, da so jetra in mišice polne glikogena, ki je potreben za maratonski tek. Predvsem pa je pomemben trening, da naučimo telo delovati
aerobno. Da naučimo naše generatorje energije (mitohondrije) pravilno delovati in izkoriščati snovi, ki so na razpolago potem, ko porabimo zalogo glikogena. Če tega ni, nič ne pomaga.

Ali tudi veganski tekači trčijo ob maratonski zid?
Seveda... Pri daljšem teku je pomembna tudi psihološka priprava, kako smo naravnani znotraj sebe (npr. čustva – strah, tekmovalnost, dokazovanje, občutek šibkosti ...). Če te ni, tudi veganstvo ne pomaga. V nekaterih knjigah, ki so jih napisali veganski tekači na osnovi lastnih izkušenj v zadnjih letih, pravijo, da se ob pravi psihološki pripravi kriza pojavi kasneje, v nekaterih primerih pa sploh ne. Kaj temu botruje, še ni popolnoma raziskano.

Kritični ste do ponudbe v trgovinah in svarite, da je hrana lepa le na pogled ...
Zunanjost ni vse. Prečiščeni, sterilizirani, homogenizirani, obsevani izdelki... Lepo zapakirani izdelki, vendar hrana je dobesedno mrtva, brez prave energije. Če primerjamo 1 kg pečenega koruznega kruh izpred 100 let in zdaj, vidimo, da je kalorična vrednost ostala ista. Razlika je v vitalni energiji kruha! Odvisna je od tega, kako je bila koruza pridelana in predelena. Vedno bolj se vračamo nazaj k naravi. Zdajšnje življenje kaže, da se je treba ustaviti in nekaj spremeniti. Vsa ta prečiščena živila ne pomagajo k večji kakovosti življenja. Na srečo je vendarle vedno več kakovostne hrane ekološkega in biodinamičnega izvora. Zaenkrat še ni dostopna vsem, a več kot bo porabnikov, več bo tudi ponudbe. Žal zdravje ni prioriteta največjih podjetij, ki proizvajajo hrano.

Kakšno je vaše mnenje o raznih oznakah, ki so na hrani, od omega-3 do vitamina B12?
V naravi dobimo vse, samo vedeti je treba, kako kombinirati živila. Vsa hrana ima že v
osnovi pravo kombinacijo za naše telo. Poglejte samo živali v naravi. Ne potrebujejo nobenih dodatkov, da so zdrave. Drugače je pri vrhunskemu športniku, kjer so potrebe za določene snovi povečane. Takrat so na voljo naravni dodatki, ki so telesu bistveno bolj prijazni, kot pa umetno pripravljene spojine.