Ni čudno, da dobimo z leti ohlapne mišice in da se držimo sključeno. Posledice čezmernega sedenja se kažejo tudi v slabi prebavi, upadanju pljučne zmogljivosti, pa tudi naš prsni koš postaja vedno manj prožen.

Na škodljive posledice sedenja je opozarjal že Karl Robida, avtor najstarejše slovenske knjige o zdravem načinu življenja z naslovom Zdravo telo najboljše blago. Izšla je leta 1846 v Celovcu. Karl Robida izrecno opozarja na usodne posledice celodnevnega sključenega sedenja krojačev in čevljarjev.

"Tem ino vsem rokodelcem je svetovati," piše v svoji knjigi, "de ude telesa, kteri narveč terpijo, zjutraj in zvečer z rokami ali flanelam dergajo, de truplo gibljejo in se večkrat stegnejo. Kolikor mogoče naj se pod nebom sprehajajo, izbe in delavnice večkrat prevetrijo. Posebno naj se žganja ogibljejo ino ob praznikih naj potujejo, ne pa v krčmah posedajo."

Ugotavljamo, da so v tej preprosti, stari knjigi upoštevanja vredne misli o gimnastiki, pretegovanju, masaži in zračenju prostorov. Znano je, da se po dolgotrajnem mirovanju ali sedenju začnemo kar spontano pretegovati, hrepenimo po masaži in zračenju prostorov. Narava že sama opozarja na potrebo po gibanju.

Za organizem bi bilo zelo koristno, če bi imeli v sobi kaj primernega, da bi lahko 20 ali 30 sekund vztrajali v vesi, tako kot visimo na drogu ali na krogih. Visenje (kot vsakdanja telovadna vaja) je zelo pomembno, za pravilno držo telesa in za preprečevanje bolečin v križu. Pasivno visenje preteguje mišice, strumno visenje pa jim ohranja potrebno napetost.

T. O.