Njihova reprezentanca je v boju za medaljo, Srbi so v Zadru v glavnem preživeli, obisk je nad pričakovanji, ugodne pa so tudi medijske ocene celotne organizacije. Francija, Hrvaška, Danska in Poljska so v polfinalu. Z mojega zornega kota zasluženo. Hrvati celo brez izgubljene točke, Francozi in Danci so izgubili le po eno tekmo, Poljaki pa so dva poraza doživeli že pred drugim delom.

Nemškim medijem se bo vložek povrnil
Najbolj napeto je bilo v zadrski skupini, kjer je prav zadnja tekma odločala. Celo več, odločale so zadnje sekunde in Nemci na tem prvenstvu ne bodo ubranili naslova iz 2007. Prav Nemcem je bila v zadnjih dneh namenjena največja medijska pozornost. Tudi sicer nemški mediji poskrbijo, da ima tudi nepoznavalec razmer v svetovnem rokometu vtis, da gre za nekaj posebnega.

Nemške TV-postaje seveda že veliko prej kar tekmujejo, katera bo kupila pravice za neposredne prenose. Te seveda ne glede na to, kje je turnir, pošljejo svoje reportažne avtomobile, svoje strokovnjake za tehniko in jasno tudi celo vrsto reporterjev in strokovnih sodelavcev. Tudi tokrat je tako. In, kot sami pravijo, se jim bo vložek tudi tokrat povrnil.

Zakaj? Preprosto zaradi tega, ker svetovni prvaki niso mleli tekmecev, temveč je bila vsaka tekma pomembna, odločilna. Končni cilj je bil priti v polfinale! Za dodatno gledanost je zagotovo poskrbel tudi selektor Heiner Brand, ki se je po tekmi z Norveško obnašal kot gojenec kakšnega zavoda za zdravljenje duševno bolnih.

Brand najbrž razočaral tudi samega sebe
Gospoda Branda poznam že najmanj dve desetletji. Poznam ga kot odličnega igralca (resda ob koncu kariere), reprezentanta, pozneje seveda kot uspešnega selektorja. Bolje sva se spoznala v Ljubljani na Euru 2004 in moram priznati, da me je zelo presenetil. Pozitivno. Do potankosti pozna svetovni rokomet, ne samo v članski, tudi mladinski konkurenci, zelo načrtno se loti vsakega projekta, zelo pogosto predava po vsem svetu in - kar je tokrat pomembno - si ves čas prizadeva za natančnejša pravila in za zmanjšanje vpliva sodnikov na potek igre in izid.

V Zadru pa me je razočaral. Najbrž tudi sam sebe. Priznal je, da po porazu z Norveško sploh ni vedel, kaj počne. OK, tudi to se lahko zgodi, vendar … Moral bi se ob "streznitvi" opravičiti našemu sodniku Petru Ljubiču, ki je skupaj z Nenadom Krstičem natančno upošteval pravila, kar je potrdila tudi poznejša strokovna analiza.

Brand ni bil sinoči zadovoljen tudi z Romunoma Dinom in Dinujem in zdaj skoraj v celoti nemška ekipa išče vzroke za neuvrstitev v polfinale pri sodnikih. Resnici na ljubo, zagotovo so bili kdaj tudi na tem prvenstvu oškodovani, tako kot vsi ostali. Dejstvo pa je, da niso imeli pričakovane podpore, kot recimo pred dvema letoma pred domačimi gledalci in na nekaterih tekmah tudi tokrat na Hrvaškem.

Poljaki stopnjujejo ritem
Svetovni podprvaki Poljaki so v polfinale prišli skozi majhno, res majhno šivankino uho. Za zmago proti Norvežanom se lahko res zahvalijo tistemu zgoraj, če obstaja. Očitno v poljskem taboru prvega dela niso vzeli preveč resno. Selektor Wenta mi je v Varaždinu celo dejal, da se boji utrujenosti, čeprav so se na pripravah ves čas trudili, da so bili treningi čim zabavnejši. Ne smemo pozabiti, da glavnina poljskih reprezentantov igra v nemških klubih, kjer so tekme dobesedno na sporedu vsak tretji dan. No, v drugem delu so blesteli najbolj izkušeni in verjamem, da bodo po dveh dneh odmora konkurenčni Hrvatom.

Pri Franciji nosilci v dobri formi
Francozi so tudi na tem prvenstvu, tako kot v Pekingu, odlično pripravljeni. Že v prispevku pred dnevi sem pisal, da je selektor Onesta pred prvenstvom ostal brez B. Gilla, v drugem delu pa še brez Dinarta. Pred prvenstvom je našel pot do zapolnitve praznine tako v napadu kot v obrambi ob odsotnosti B. Gilla, očitno pa mu je to pomagalo tudi ob reševenju težav ob poškodbi Dinarta, ki pa bo po moje igral v velikem finalu, če se bodo Francozi vanj uvrstili. Blestijo Omeyer, Fernandez in Karabatic. Prav zaradi dobre forme nosilcev bi Francozom pripisal vlogo favorita proti Danski.

Igra Dancev podrejena kolektivu
Skandinavci imajo v prvi vrsti ekipo. Seveda imajo tudi odlične posameznike, ki pa so se pod vodstvom nekdanjega švedskega asa Roberta Hedina popolnoma podredili kolektivu. Res je nekaj novih imen v primerjavi z EP-jem 2008, vendar so novinci izkušeni igralci uglednih evropskih klubov. Dancev, aktualnih evropskih prvakov, ne bi kar tako odpisal, čeprav imajo realno nekaj manj možnosti za finale kot Francija.

Duvnjak in Vori junaka pri Hrvatih
Hrvate in hrvaškega selektorja zaenkrat vsi hvalijo. Brez izgubljene točke so spet med štirimi najboljšimi. Moram priznati, da je selektor Červar sestavil ekipo mladosti in izkušenj. Duvnjak, Alilović, Čupić so stari nekaj več kot 20 let, velika večina "zlatih fantov" blizu trideset. Osebno sem navdušen nad Domagojem Duvnjakom, mladim organizatorjem, ki deluje, kot da je glavni že desetletje na največjih turnirjih. Podaja, razigrava, tepe, zadeva - ima vse, kar imajo najboljši na svetu. In kdo še? Igor Vori. Igra na vseh tekmah praktično ves čas. V obrambi na položaju, ki izčrpava. Toda, ima še dovolj moči in volje, da opravi tudi "rokoborski trening" na šestmetrski črti. Oba bosta zagotovo v izbrani postavi prvenstva, sem prepričan.

Slovenska sodnika na tekmi za bron?
Pred nami je torej samo še končnica 21. SP-ja. Tudi z našima sodnikoma Ljubičem in Krstičem, ki sta pravkar pripotovala v Split, kjer bo prvi polfinale (petek ob 17.30 - tudi na TVS 2). Bosta sodila polfinale? Ne vesta, najbrž ne. V nedeljo bosta zagotovo odpotovala v Zagreb in morda bosta le dobila tekmo za 3. mesto. Res pa je zdaj najmanj odvisno od njiju, največ od predstavnikov IHF-a, od vplivnih nemških funkcionarjev?

Na koncu moram dodati še nekaj. Z zanimanjem sem prebral vaše reakcije ob mojih prispevkih. Strinjam se z večino kritičnih mnenj o spremljanju tega prvenstva na športnem programu TV Slovenija. Ne bo vam veliko pomagalo, vendar naše želje in predlogi tistim, ki odločajo o našem programu, so bile bogatejše, drugačne, vendar tudi tokrat neuslišane.

Ivo Milovanovič