Morda bi jih lahko pri takem razmišljanju zmotila le Južna Koreja, ki je med 12 najboljšimi edina neevropska reprezentanca. Vsekakor je to še en dokaz, da je moški rokomet, podobno velja tudi za ženskega, doma v Evropi.

Makedonci največje presenečenje
Osebno sem trdno prepričan, da si v vseh športih, če že ne na glas, vsaj potiho želimo presenečenj. In končno smo to dočakali tudi v rokometu ... Makedonija, ki je do zdaj bila v glavnem od daleč spremljevalka velikih turnirjev, je tokrat zasluženo med najboljšimi dvanajstimi. Moštvo, ki premaga aktualne svetovne podprvake (Poljska) in Rusijo, si napredovanje brez dvoma tudi zasluži.

Vse se vrti okrog Lazarova
Imajo izrednega Kirila Lazarova, ki je zdaj tudi najresnejši kandidat, vsaj za najboljšega strelca tega turnirja. Seveda je še nekaj posameznikov, med njimi je tudi Slovencem dobro znani krožni napadalec Vančo Dimovski (nekdaj Gold Club), ki so realno ob izredno visokem motivu celo presegli svoje sposobnosti.

Slovaki se niso ustavili s slovenskim skalpom
Vsaj zame je drugo največje in vsekakor prijetno presenečenje Slovaška. Ja, to je ta Slovaška, ki je v lanskih junijskih dodatnih kvalifikacijah odpravila favorizirano Slovenijo. Morda so jih tudi tokrat, tako kot naše vodstvo in igralci, njihovi tekmeci (Romunija, Argentina) podcenili in na koncu potegnili kratko.

Na "plus strani" tudi Srbi
Manjše pozitivno presenečenje je tudi Srbija, ki ima, vsaj po imenih, sicer močno ekipo, vendar je tokrat, za razliko od nekaterih drugih velikih turnirjev tudi s pomočjo srečnih razpletov na drugih tekmah, tekmovalno uspela.

Španci in Rusi "na drugi strani"
Presenečenji sta tudi Španija in Rusija. Žal v negativno stran. Bronasti iz Pekinga 2008 Španci so res precej spremenili ekipo, ki je bila praktično na vseh velikih turnirjih v boju za medaljo. Nov selektor, spoštovani Valero Rivera, se najbrž najbolj zaveda, da za vrhunski dosežek potrebuješ marsikaj, najpogosteje je to čas. Zagotovo pa razmišlja tudi o dejstvu, da odločilno vlogo v klubih igrajo tujci. Po svoje se ponavlja zgodba Nemcev na katero ves čas opozarja njihov selektor Brand. Osebno sem ob številnih težavah v španski ekipi pričakoval Rutenko in Šterbika. Za prvega pravijo, da je pred vrati španske reprezentance, drugi pa je ob »starčkih« Homradosu in Barrufetu, čeprav tudi on ni več rosno mlad, skoraj že nujno potreben.

Rusi dobro začeli, nato pa ...
Hrvaška 2009 je bila prva učna ura tudi za marsikoga iz ruske reprezentance. Najbolj smo pogrešali selektroja Maksimova in že na pol našega Eda Kokšarova. Tudi Rusi so tako kot Španci zelo spremenili kadrovsko zasedbo, ki je bila tokrat v Varaždinu konkurenčna le na uvodni tekmi z Nemčijo (26:26), klonili pa proti Poljakom in Makedoncem. Že zdaj je jasno, da novemu selektorju ne bo lahko.

V ospredju Hrvaška, Nemčija, Francija in Danska
Vse drugo, kar se je do zdaj dogajalo po tekmovalni plati na 21. SP-ju na Hrvaškem smo v glavnem pričakovali. Največ so pokazale tudi teoretično favorizirane reprezentance Hrvaške, Nemčije, Francije in Danske. Osebno te štiri ekipe pričakujem tudi v polfinalu. Pri vseh teh in tudi pri nekaterih drugih sem opazil, da so praktično začeli z novim olimpijskih ciklusom. Spremembe niso tako korenite kot pri Španiji in Rusiji, so pa opazne. Zagotovo so med mladimi najbolj izstopali Hrvati Duvnjak, Čupić in vratar Alilović, potem so tu Švedi in tudi nekateri Francozi in Danci.

Stara zgodba - sodniki
Spet so bili najslabši del prvega dela sodniki. Da ne bo pomote, samo nekateri, ki so tako ali drugače na tem velikem turnirju po pomoti. Najbrž podzavestno so preveč očitno pomagali neketerim (Nemčiji, Danski), čeprav prav te ekipe njihove pomoči niso potrebovale. Veseli me, da sta na svoji, visoki ravni naša Peter Ljubič in Nenad Krstič, ki se najbrž selita v Zadar, kjer bosta dobila več tekem seveda z upanjem, da bosta sodila tudi v končnici. Morda celo finale, nikdar se ne ve!

Poudarjena hitrost, pogoste menjave ...
Najbrž bi lahko kdo od trenerjev bolje ocenil igre, ki smo jih videli do zdaj. Taktično ni posebnosti. No, zame je najbolj opazna poudarjena hitrost, sposobnost teka, pogoste menjave, tudi specializacija posameznikov (predvsem v obrambi) in delo vratarjev.

Hrvati izjemno uspešni
Še beseda ali dve o organizacijskem delu tega velikega turnirja, na katerem, vem, da je že oguljena besedna zveza, žal ni Slovenije. Naši južni sosedje, to moramo priznati, so spretni pri pridobivanju velikih turnirjev. Leta 2000 so gostili za nas uspešni EP, tri leta pozneje so izpeljali SP za ženske (tudi za našo reprezentanco uspešno) in zdaj imajo še moški SP. Tokrat so vložili in pridobili največ. Zagreb, Split, Zadar, Poreč, Osijek, Varaždin so dobili nove, lepe, sodobne dvorane. Rokometaši so s svojimi uspehi (klubski evropski prvaki, olimpijski zmagovalci, svetovni prvaki) res tudi zaslužili.

Červar kdaj na slovenski klopi?
Hrvaška te dni živi za rokomet in svoje "vatrene". Selektor Lino Červar (morda bo kdaj sedel na slovensko klop) in igralci so v središču medijske pozornosti. Televizijski gledalci pa so jezni, celo besni, kajti nacionalna TV nima pravic za neposredne prenose in to je edina črna pika tega prvenstva. Medijski boj je šel celo tako daleč, da tudi nekdanji predsednik hrvaške zveze, spoštovani kolega in moj dobri prijatelj Božo Sušec, sprva ni dobil akreditacije. Podobna usoda je doletela tudi urednika športnega programa na HTV-ju. Ja, tako je to na Hrvaškem, ko je veliko tekmovanje, ki seveda vsem, ki so vključeni, prinaša tudi dobiček.

Prenosi na TV Slovenija
Na srečo ima naša televizija pravice za prenose in nekaj jih je že za nami. Tudi v drugem delu ne boste prikrajšani za najbolj zanimive obračune z vrhuncem prihodnjo nedeljo (1. februarja), ko bo v Zagrebu veliki finale. Vsi so za zdaj prepričani, da Hrvaška ne bo manjkala!

Prvi pozdrav s Hrvaške, Ivo Milovanovič