Kako tudi ne. Poleg izjemnih vratarskih kvalitet, ki jih ima, 31-letni Brežičan velja tudi za velikega 'pozitivca', vedno pripravljenega na šalo. MMC mu je nekaj vprašanj zastavil ob petkovem obisku Zagreba, kjer je preverjal navijaški utrip hrvaške prestolnice. Spodnji pogovor je nastal še pred obema polfinalnima tekmama.

Kakšna je sicer vaša ocena bojev na prvenstvu? Za razliko od preteklih prvenstev je tokrat le bilo nekaj presenečenj, kajne?
Ah ... Četverica je ostala ista. Mogoče smo tu vsi pričakovali Nemčijo, a so imeli preveč poškodb. Vsi nekako pričakujejo finale Francija-Hrvaška. Presenečenja? Švedi so pokazali, da znajo igrati zelo dober, atraktiven rokomet, a niso vzdržali tempa. Madžari so vedno nekako med 5. in 8. mestom. Mogoče lahko za presenečenje štejemo Korejo, ki je izločila Španijo ...

Makedonci in Slovaki so tudi prikazali nekaj dobrih predstav ...
Makedonija in Slovaška sodita v naš, slovenski rang. Makedonija je prvič na prvenstvu in jim lahko za nastop samo čestitam.

Verjetno bo finale Francija-Hrvaška. Komu pripisujete več možnosti za zlato, na koga bi stavili?
Dobro je, da nikoli ne stavim (ha, ha). Vsekakor je v prednosti Hrvaška, saj igra pred domačim občinstvom, poleg tega je pri Francozih Dinart poškodovan.

Ali bi si upali špekulirati, kako bi se na prvenstvu odrezala Slovenija?
Mislim, da bi bilo to nekaj posebnega. Verjetno bi bilo zaradi bližine ogromno slovenskih navijačev. A v tem trenutku Slovenija nima ekipe, nima ega, da bi se bojevala za preboj med najboljše štiri na svetu ali v Evropi.

Ozriva se še malo h klubskemu rokometu. Po nekaj zapletih ste tudi uradno postali član Zagreba. Ali ste se že navadili na življenje v skoraj milijonskem mestu?
Sprva dokaj težko, kajti ogromno je semaforjev, ulic, eno zgrešiš ... Verjetno ste to občutili tudi vi danes (ha, ha). Seveda smo mu pritrdili. Igralci so me zelo dobro sprejeli. Za zdaj niti v domačem prvenstvu niti v Ligi prvakov nismo izgubili tekme. Čaka nas drugi del Lige prvakov, odhajamo v Celje, skratka, zanimivo bo. Vsi imamo eno željo, to je nadaljevati niz hrvaške reprezentance. Ogromno igralcev namreč nastopa za Zagreb in naš cilj je priti v četrtfinale. Če bi bil še žreb ugoden, lahko upamo na polfinale, to pa mislim, da bi bilo za letos dovolj. Upam le, da ne bo poškodb.

Če se malo pohecamo, imate rodne Brežice še bližje kot prej, ko ste igrali v Celju.
Če se malo pohecamo, je res tako. Zvečer, če ni gneče, sem v 20 minutah doma.

Omenili ste že gostovanje v Celju. Ste si že podčrtali 21. februar, ko prihajate v Zlatorog? Ali ste pripravljeni na morebitne žvižge?
Športniki morajo biti pripravljeni na vse, na pohvalo, na grajo. V športu si enkrat zgoraj, enkrat spodaj. Ko si na dnu, se poskušaš čim prej vrniti. Ampak mi imamo najprej tekmo s Chamberyjem doma, kjer bomo poskušali vknjižiti dve točki, nato pa se bomo postopoma pripravljali na srečanje v Celju. To bo verjetno zaradi trenutnih političnih odnosov med državama še bolj napeto kot po navadi. Tudi sicer so bili obračuni Celja in Zagreba vedno naelektreni, tako da ta tekma ne bo nič drugačna.

Ali ste si kakšno tekmo svetovnega prvenstva ogledali v živo?
Ogledal sem si prvi dan drugega dela v Areni. Ogromna dvorana, prekrasen ambient. Za moje pojme morda celo prevelika za rokomet. Sprejme 15.000 ljudi, največji slovenski stadion v Mariboru pa 12.000. Slovenija nima tako velikega stadiona, kot ima Hrvaška veliko dvorano.

Kaj pa finale? Televizija ali Arena?
Televizija. Mislim, da bo takrat v dvorani 25.000 ljudi, kar pa bo prevelika gneča (ha, ha).

Aleš Vozel