Odvrnil sem mu, da v finalu proti olimpijskim prvakom vendarle ne utegne iti tako gladko, a študent železniškega prometa iz Gorskega kotarja niti za trenutek ni podvomil, da se z naslovom svetovnega prvaka ne bo ovenčala hrvaška reprezentanca: "Nimajo možnosti, še posebej, če bodo nastopili brez Dinarta (Didier Dinart je steber obrambe, a v finalu bo najbrž zaigral, op. a.). V drugem delu smo jih premagali z B-reprezentanco. Poleg tega pa tudi Slovenci veste, kaj v rokometu pomeni domače igrišče." Seveda je s tem meril na srebro slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu leta 2004.

Šotor kot 'kutija šibica' (škatlica vžigalic, op. a.)
Popolnoma prepričana o končnem uspehu svojih ljubljencev je bila tudi preostala množica hrvaških navijačev, ki je - zgnetena - v ogromnem šotoru na Trgu bana Jelačića spremljala petkovo večerno dogajanje v nekaj kilometrov oddaljeni dvorani Arena na jugozahodu Zagreba. Petje domoljubnih pesmi, ples, skandiranje, vzkliki najstnic, ko se je na velikem platnu pojavil Ivano Balić, so ustvarili odlično navijaško atmosfero, v kateri se je zaradi velike količine toplotne energije orosilo in ovlažilo marsikaj. Od fotografskega objektiva do očal ...

Ruuužo, ružice ...
'Veselica' se je nekoliko umirila le ob koncu prvega polčasa, ko so Poljaki po zaostanku s 13:9 izenačili na 13:13. A vseh dvomov je bilo konec po dobrih 10 minutah nadaljevanja in golu Petra Metličića za 21:14. "Gotovo je. Neće se više vratiti. (Konec je. Poljaki se ne bodo pobrali, op. a.)," je seveda pravilno ocenil Hrvoje. Sledilo je le še odštevanje do zadnjega sodniškega žvižga, nato pa vrhunec navijaškega večera, ko je stotine grl ubrano zapelo tisti, pri naših južnih sosedih že ponarodeli, pesmi o 'domovini Hrvaški' in 'Ruuuži, ružici ...' "Ajde, zapjevaj s nama (Zapoj z nami, op. a.)," me je že pri prvi dregnil 24-letni Tomislav iz predmestja Zagreba in seveda v odgovor dobil le nasmeh. Tuji opazovalec je rajši užival v prvovrstnem vzdušju.

Navijači niso razočarali
Uporaba besedne zveze, da 'je mogoče na vsakem koraku občutiti evforijo prvenstva' bi bila seveda pretirana, kar je potrdil tudi slovenski rokometaš na začasnem delu v hrvaški prestolnici Gorazd Škof, ki smo ga pred tekmo obiskali na treningu Croatie Osiguranja: "Zagreb je veliko mesto, zato se morda vzdušje nekoliko porazgubi, a dejstvo je, da praktično vsak pogovor nanese na rokomet." Nedvomno pa je treba objektivno oceniti, da je atmosfera na dveh osrednjih prizoriščih: v Areni in na Trgu bana Jelačića odlična in da o kakšnih 'porednih modrih dečkih', ki pogosto polnijo stolpce kronike z izgredi ni bilo ne duha ne sluha. No, vsaj takšna je bila naša izkušnja ...

Lahko Francija pokvari 'fešto'?
Mnogi hrvaški navijači že pred nedeljskim finalom odpirajo šampanjec, Lino Červar in njegovi varovanci zagotovo ne, saj bi jih to drago stalo. Bilo bi namreč sila presenetljivo, če bi galski petelini na čelu z Nikolo Karabatićem položili orožje tako zlahka kot Poljaki. Izjemna generacija bo storila vse, da olimpijskemu (2008) in evropskemu (2006) doda še svetovni naslov.

Aleš Vozel in Anže Blažič

Nekaj utrinkov izpred Arene in s Trga bana Jelačića si oglejte spodaj, desno pa je priložen še videposnetek.