Koga? "Kaiser" (Cesar) je nekdanji brazilski profesionalni nogometaš, ki se lahko pohvali s skoraj 20-letno kariero, med katero je zaigral le na okoli 30 tekmah, obenem pa kot napadalec po poklicu ostal brez doseženega gola. Vseeno je Carlos Henrique živel svoje sanje - bil je profesionalni nogometaš, ki pa v nasprotju z večino ni želel igrati "lepe igre".

Nenavadno zgodbo, v kateri je po resnici povedano težko razlikovati med resnico in "prodajanjem buč", je brazilski javnosti predstavil medijski gigant Globo. Zaradi razvejenih prijateljskih vezi in dobrosrčnosti si je Kaiser vztrajno pridobival nove in nove pogodbe, ki so mu omogočile lagodno življenje, v nogometnih krogih pa se o njem govori kot o Forrestu Gumpu brazilskega nogometa.

Zavidanja vreden spisek klubov
Pri 48 letih Kaiser zdaj živi v Riu de Janeiru, v njegovem življenjepisu pa piše, da je bil član brazilskih nogometnih velikanov, kot so Botafogo, Flamengo, Vasco, Fluminense, Bangu, Palmeiras. Igral je v Mehiki, ZDA, poskusil se je tudi v Evropi, kjer je bil član francoskega Ajaccia. "Ta mladenič je 171. najboljši nogometaš Brazilije," se na njegov račun pošali njegov prijatelj Ricardo Rocha, 39-kratni reprezentant Brazilije in svetovni prvak leta 1994.

Pri 16 letih je bil nadarjen mladenič, ki je veliko obetal, z višino in z izjemno fizično pripravljenostjo je imel dobre predpozicije za uspeh ter je bil član mladinske akademije najbolj priljubljenega brazilskega kluba Flamengo. Do njega je pristopil menedžer, ki mu je ponudil profesionalno pogodbo za igranje v mehiškem klubu Puebla. Hitro je okusil lagodno življenje nogometaša, ki je za predtem skromnega najstnika prejemal bajno plačo. Pomanjkanje talenta, ki bi mu omogočilo igranje na najvišji ravni, in 'žurersko' življenje sta zahtevali svoj davek, a sta mu tudi odprli pot do nenavadne kariere.

Prijatelji zastavljali besedo zanj
V času ko ni bilo medmrežja in predstavitvenih DVD-jev, je izkoristil prijateljstva z nekaterimi najboljšimi Brazilci svojega časa. Na seznamu so Carlos Alberto, Ricardo Rocha, Tato, Gaucho, Renato, Edmundo, Branco, Romario ... Kolegi so njegovo ime dodajali med zahteve pri prestopih in novih pogodbah, Kaiser pa je tako dobival poskusne pogodbe. A to je bil šele prvi korak, sledil je drugi - "igralski".

"Običajno sem dobival krajše poskusne pogodbe, običajno za tri mesece. Bistveno je bilo, da je bil tam moj račun," se z nasmeškom spominja Henrique. Ko je prišel v klub, je zatrdil, da še ni v najboljši formi, zaradi česar potrebuje dva tedna fizičnih treningov, ki jih je z lahkoto opravljal. Nato je napočil čas za njegov veliki trik - poškodbo na prvem treningu z žogo.

Prvi stik z žogo in že poškodba
"Ponudil sem se za podajo in ob prvem stiku zgrešil žogo, padel in se prijel za stegno. Navadno sem tako prvih 20 dni preživel na bolniškem dopustu, saj takrat še ni bilo magnetne resonance. Ko naj bi se stegno pozdravilo, so se pojavile težave z zobmi. Imel sem prijatelja zobozdravnika, ki mi je pomagal z diagnozami," razkriva Kaiser recept za neigranje.

Za številne trenerje je bil Kaiser samo igralec z obilo smole in hitro je minila poskusna pogodba. Ko je napočil čas, da končno zaigra, je hitro poklical naslednjega prijatelja in se dogovoril za nov prestop. In zgodba se je ponovila od začetka do konca. "Ničesar ne obžalujem, klubi so zavajali številne igralce. Nekdo se je moral maščevati v imenu nogometašev," se ne kesa prevar Henrique.

Na poti v igro sprožil pretep z navijači
A Kaiser je imel v rokavu še nekaj drugih trikov. Ko je bil član Botafoga, so ga velikokrat zalotili, kako se po telefonu pogovarja v tujih jezikih s predstavniki tujih klubov, zaradi česar je dobil povišico. V obdobju, ko je bil član Banguja, je bil kot rekonvalescent uvrščen med rezerviste. Trener Moises se je odločil, da ga bo ob visokem vodstvu poslal v igro, a se je Kaiser med ogrevanjem zapletel v pretep z nasprotnimi navijači, zaradi česar je bil izključen, še preden je vstopil v igro. Zgodba je imela srečen konec - lastniku kluba Castorju de Andradeju je natvezel, da se je postavil njemu v bran, zaradi česar je dobil novo in precej višjo enoletno pogodbo.

Na tribuno poslal vse žoge
Ob koncu se mu je ponudila celo priložnost, da zaigra v Evropi. Prek prijatelja menedžerja je dobil ponudbo iz Korzike, kjer je Ajaccio zbiral moštvo za preboj v prvo ligo. Navdušeni korziški navijači so močno napolnili tribune na prvem treningu velike brazilske okrepitve. Henrique se ni želel zateči k triku o nepripravljenosti ali poškodbi, zato se je prepustil navdušenju in med navijače zbrcal prav vse dosegljive žoge. Trening z žogo je tako odpadel, igralce pa je čakalo le lahkotno tekanje ob zelenici. Seveda se je na naslednjem treningu poškodoval.

Resničnost vseh teh anekdot je težko preveriti. Dejstvo je, da ga poznajo in se ga spominjajo številni brazilski reprezentanti iz 80. in 90. let, a nekatere zgodbe so vpleteni že odločno zanikali. Kaiser je novinarjem Globa zatrdil, da je bil leta 1984 celo član argentinskega Independienteja, ki je tisto leto postal prvak Cope Libertadores. Predstavniki Independienteja so s seznamom članskega moštva ovrgli Kaiserjevo trditev.

Bi z delom iztržil še več?
Najverjetnejša pretiravanja ne škodijo ugledu "171. najboljšega brazilskega nogometaša", saj Brazilija ljubi mite in bajke. Predvsem njegova zgodba, ki je vsaj deloma resnična, priča o obdobju, ki je samo daljni spomin. Časi, ko so klubi podpisovali igralce, ne da bi si jih ogledali in dobro preizkusili, so bržkone minili. Razvejene ogledniške službe imajo v svojih beležkah tisoče igralcev, splet hitro razkrije ozadje in preteklost igralcev, skrivnih talentov iz favel, ki zablestijo čez noč, tako rekoč ni več.

Čerpav Henrique trdi, da ne obžaluje ničesar, pa je najverjetneje največja žrtev bil prav visoki in atletsko nadarjeni Kaiser. "Če bi bil bolj predan in odločen, bi v nogometu prišel veliko dlje," ugotavlja Forrest Gump brazilskega nogometa, ki pa se vseeno lahko pohvali s pestro in predvsem zabavno kariero.

Video: Pogovor z nogometašem, ki ni želel igrati