Kdor je odraščal ob legendarni časopisni rubriki Šport in šah, se je velikokrat ob tem povprašal, zakaj in šah. Ali abstraktna strateška namizna igra ni del športnega sveta? Glede na odmevnost in tudi na MMC-ju izredno brane novice ob najnovejši šahovski aferi, poimenovani Carlsen – Niemann, uživa šah še vedno posebno mesto in pozornost. O vsem tem in še več sta se v športnem podkastu SOS odmev Slavko Jerič in Toni Gruden pogovarjala z gostjo 91. oddaje.
Jana Krivec je slovenska šahovska velemojstrica, sedemkratna državna članska prvakinja med letoma 1997 in 2009, dolgoletna članica ženske šahovske reprezentance in zdaj doktorica psihologije, ki predava in raziskuje na Fakulteti za uporabne družbene študije v domači Novi Gorici.
Šah in šport
"Meni je popolnoma jasno, da je šah kategoriziran kot šport. Argumenti so v osnovi tekmovanje, preizkušanje moči, objektivno ocenjevanje izida, imamo ELO rating lestvico. Če se hoče šport definirati po fizični dimenziji, tudi šah zahteva veliko fizične moči, pri čemer ne mislim samo na možgane kot del telesa, ki ga močno napnemo. Mislim tudi na fizično kondicijo, saj med šahovsko partijo porabimo ogromno energije. Primerjali so z boksarskimi dvoboji, koliko energije šahist potroši. Na enem turnirju lahko izgubiš tudi nekaj kilogramov. Fizična pripravljenost je zelo pomemben temelj, da si sposoben zdržati celoten turnir, da ohranjaš koncentracijo na visoki ravni skozi vse dni in partije," je Jana Krivec jasno zagovarjala stališče, da je šah tudi šport.
Sam pogovor se začne s šahovsko legendo Bobbyjem Fischerjem in njegovimi podvigi ter izumom šah960 oziroma Fischerjev naključni šah. Od posebnih pogojev ob prelomnem dvoboju na Islandiji z Borisom Spaskijem pred pol stoletja do epskega dvoboja za naslov prvaka, ki sta ga konec 80. let bila Anatolij Karpov in Gari Kasparov.
"Ljudje imamo radi legende, ljudje imamo radi škandale, ljudje imamo radi neko mističnost. In vsi ti elementi so bili v vseh teh dvobojih ... Po drugi strani me pa žalosti, saj se šah zreducira na neke manj bogate vsebine, kot jih sam šah ponuja. Na primer serija Damin gambit: vsi so jo gledali, poznali. Žalosti me z vidika vsebine, a po drugi strani je vsaka reklama za šah dobra," je o privlačnosti šaha za širše množice razmišljala zdaj 42-letna Novogoričanka.
Afera Carlsen – Niemann
Zadnje tedne šahovski svet zaposlujeta afera in vprašanje Hansa Niemanna, 19-letnega Američana. Najprej je Niemann 4. septembra na pokalu Sinquefield s črnimi figurami premagal svetovnega prvaka Magnusa Carlsena, ki se je dan zatem umaknil s turnirja. Ob naslednjem soočenju z Niemannom na spletnem pokalu Julius Baer 19. septembra se je Norvežan umaknil že po prvi potezi in ugasnil kamero. Sprožil se je plaz, najprej ugibanj, nato javni zapis šahovskega superzvezdnika, ki samo izrecno ni obtožil najstnika goljufije.
Oteževalna okoliščina za Hansa Niemanna: po lastnem priznanju je dvakrat goljufal pri spletnem šahu, ko je bil star 12 in 16 let. Sledila je obsežna analiza najbolj priljubljenega portala chess.com, kjer so izpostavili, da naj bi Niemann verjetno goljufal še v stotih igrah na portalu. Sledil je pravni udarec mladega Američana, ki je 21. oktobra vložil 100-milijonske tožbe proti štirim strankam, tudi proti samemu Carlsenu.
Od kašlja v pravem trenutku do kupovanja nazivov
"Pozitivno me preseneča Carlsenov odziv, kako se je boril proti goljufiji. O. K., mogoče res ni bilo prav, da je šel s turnirja. Šah naj bi bil čista igra. In ohranja načelo čistega dvoboja dveh umov brez vpletanja različnih pripomočkov," odkrito o primeru razmišlja Jana Krivec, ki je nato obrazložila, kako se v šahu kot goljufija pojmuje že kakršen koli signal, ki šahista opozori na dodatni razmislek.
"Težava je, ker je vse to zelo težko dokazljivo. Tehnologija se uporablja na različne načine, ni nujno, da se pomaga z njo skozi vso partijo. Na primer lahko nekdo zakašlja v kritičnem trenutku, in če ti s tem pove, da zdaj razmisli, to je poteza, ki jo je treba najti ... Že to je ogromna pomoč, a to dokazati je nemogoče. Podkupovanje: ve se, da so na Madžarskem nekateri turnirji, kamor se gre kupit naslove," preseneti sogovornica s skrivnostmi šahovskega sveta.
Rekordni napredek ameriškega najstnika
O samem mladem Američanu Jana Krivec pripoveduje: "Hans Niemann: napol se mu je verjelo, ker je priznal, da je dvakrat že goljufal. Zato ti verjamemo, da zdaj pa ne? Če je človek sposoben goljufati in razmišlja o tem, da bi namesto s svojimi možgani goljufal, je že na pravi poti, da bi to počel tudi naprej. Bile so narejene številne analize, po katerih naj bi goljufal ali pa tudi ne."
Hans Moka Niemann je začel igrati šah kot osemletnik, ko je z družino živel na Nizozemskem, ob vrnitvi v rodno severno Kalifornijo se je hitro pojavil na šahovskem zemljevidu. S senzacionalno zmago nad Carlsenom je prvič v karieri prebil mejo ratinga 2700, na svetovni lestvici je pridobil 750 mest v rekordno kratkem času. S tem so oživeli njegovi pogovori in izpostavljeni priznanji goljufije ...
"Ni nam treba goljufati skozi vso partijo. Večina programov, ki to analizirajo, primerja poteze šahista z računalniki. Kako bi računalnik odigral, in če je preveč podobno, se oceni, da je goljufal, ker noben človek ne more igrati tako, kot bi računalnik. Pameten človek, ki bi goljufal, bi si samo na določene trenutke pomagal z računalniškim programom. Ko so analizirali napredek Niemanna: v nekem trenutku je že pri visokem ratingu zelo napredoval. Kar ni sicer nemogoče, tudi sam Carlsen je napredoval hitro. A krivulja gre tako, da napreduješ zelo hitro, nato pa vse počasneje. Ne moreš kar napredovati z 2500 na 2700 v dveh letih. Nalagajo se te sumljive stvari. Delale so se analize, kako konstantno dobro je igral. Chess.com je analiziral in potrdil, da se pojavlja sum," je slovenska šahovska velemojstrica povzela analize in burno dogajanja zadnjih tednov.
Če se mora prireditelj odločiti med Norvežanom ali Američanom ...
V glasu in pripovedovanju ni skrivala, da močno dvomi o poštenosti Hansa Niemanna, kar je pravilo v šahovskem svetu, kjer skorajda ni priznanega imena, ki bi se ob Carlsenovih sumih in sumih portala chess.com postavil v bran mladega Američana. Zakaj?
"Vem, kako je v šahovskih krogih, nekatere stvari se vedo. Pride beseda ... Bojda naj bi Niemann tudi povedal nekomu nekatere stvari. Čeprav ni nekakšnih realnih dokazov, mislim, da Carlsen ni pridobil ničesar. Meni je ta njegov odziv pač hvalevreden. Sama sem na strani Carlsena, če izbiramo strani. A vidimo, da Niemann igra dalje, na primer ameriško državno prvenstvo, vendar tudi ostaja brez vabil na nekatere turnirje. Če se bodo morali odločati med Carlsenom in Niemannom, ne bodo kaj veliko izbirali," je jasno odgovorila Jana Krivec.
Fenomen računalnika AlphaZero
Če človek igra kot posrednik med računalniškim programom in nasprotnikom za mizo, se sprva težko opazi, da gre boj proti umetni inteligenci. Zdaj računalniškemu svetu šaha vlada AlphaZero. "Igra na osnovi globokih nevronskih mrež. Tukaj je "black box", kjer ne vemo, kaj se dogaja v ozadju. Računalniški program se je sam naučil, kako je dobro igrati šah. Človek ni imel prstov vmes," poudari Jana Krivec, kar je nato ponazorila na primeru ene igre med omenjenim računalniškim programom raziskovalnega podjetja DeepMind.
"Kar nekoliko srhljivo je videti, kakšne poteze odigra AlphaZero, ker so čisto drugačne, kot bi jih človek v določenih pozicijah. To ne pomeni, da je prav vsaka poteza nečloveška. Kaj sem sama videla pri AlphaZeru ... v mislih imam eno določeno igro, ki je bila popolnoma drugačna. Sama bi na prvi pogled rekla, da to igra en "patzer", nekdo, ki nima pojma o šahu. Vleče poteze, ki jih človek nikoli ne bi naredil. Če bi igrala to partijo s črnimi proti AlphaZeru, bi rekla, da igram z neznalcem, ne pa z najboljšim računalnikom."
Zakaj je ta šahovski škandal tako bran, komentiran in odmeven?
Kot psihologinja je bila izzvana tudi z vprašanjem, ki zaposluje Jeriča in Grudna: kako to, da so članki o aferi Carlsen – Niemann tako brani na MMC-ju. Članek o tožbi ameriškega najstnika se je po branosti na rtvslo.si med športnimi novicami edini približal branosti ob uvodni tekmi Luke Dončića v novi sezoni Lige NBA.
"Ljudje znajo komentirati, kaj povedati, biti glasni, želijo, da se sliši njihov glas. O sami šahovski partiji mogoče ne bi znali, katera je dobra poteza. Tukaj se pa hitro postavijo na eno izmed strani. Tukaj so vsi psihološki elementi: good guy, bad guy. Takoj se lahko izraža eno mnenje, brez predhodnega znanja ali odgovornosti, temveč smo lahko takoj navijači," pojasnjuje Jana Krivec. "Šah vseeno ima pri ljudeh status nečesa več. Nečesa pametnega, česar ni prav vsak sposoben. Zdaj pa lahko vsak sodeluje in pristavi svoj lonček, odda komentar. Čeprav mogoče niti ne vedo, kaj pomeni goljufati v šahu."
Vabljeni k poslušanju celotne šahovske epizode, kjer je govor še o številnih drugih tekmah, kot so:
− Fischerjev naključni šah oziroma Šah960,
− skok v zgodovino: Kasparov – Karpov, ko so štele samo zmage, in Fischer – Spasski,
− Carlsen kot zvezdnik in promotor šaha,
− kdo bi slavil na turnirju svetovnih prvakov? (doktorat Mateja Guida),
− Norvežan ne brani naslova svetovnega prvaka,
− o učenju in napredovanju pri šahu,
− kdaj in zakaj je bila edinkrat na naslovnici Primorskih novic,
− ali psihologija pomaga pri šahu ali prav nasprotno,
− poraz je grda beseda,
− zanimivosti o številki 91: osamosvojitvena vojna, partije, dolge 91 potez, in dvodnevni dvoboji Jane Krivec,
− se slišimo ob 92. podkastu o mundialu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje