Voditelja podkasta SOS-odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta ob koncu sezone gostila kolesarskega strokovnjaka in selektorja v kategoriji mlajših članov Martina Hvastijo (epizodi lahko prisluhnete s klikom na zgornjo sliko).
Napadel na sebi značilen način
Zadnja dirka svetovne serije − Lombardija − je minila v znamenju Tadeja Pogačarja, ki je s samostojnim napadom 36 kilometrov pred koncem razbil glavnino favoritov in prišel do drugega spomenika. Pogačar je to uprizoril že nekajkrat (Tour, Dirka po Sloveniji, Lombardija), a Hvastija opozarja, da je to počel že v mlajših kategorijah: "Na tak način je dobil Dirko miru. Ko je osvojil Tour de l'Avenir, sicer ni dobil etape, si pa je s podobno akcijo zagotovil skupno zmago. Najprej so ga vsi napadali, zadnjih 20 kilometrov pa je šel v solonapad. To je dokaj enostavno, če imaš prave noge in tudi glavo, seveda (smeh). Na Lombardiji je štela psihična stabilnost. Dirka sicer ni bila odločena že s samim pobegom. Bilo je nekaj trenutkov, ko bi se dirka lahko obrnila, a se ni. Pokazal je, da zna zaključiti zadeve sebi v korist. Zato je takšna zvezda, kot je."
Formo dvignil kar za tri vrhunce
Prva dirka svetovne serije v sezoni je pripadla Pogiju, prav tako pa zadnja, Hvastijo tako še najbolj fascinira, kako mu je uspelo formo kar trikrat dvigniti na vrhunsko raven: "Jasno je, da pripravljenost niha, marsikdo ima težave že, da enkrat v sezoni pride v vrhunsko formo, dva cikla sta že presežek, trikrat blesteti pa je svojevrstni dosežek, to ga dela šampiona. Ne verjamem, da kateri koli vrhunski kolesar že novembra načrtuje formo za naslednji oktober, ko je na sporedu Lombardija. Jesenski vrh je vedno posledica prejšnjih dogodkov v sezoni. V nasprotju z večino zmagovalcev tritedenskih dirk v zadnjih 20 letih ima Pogačar dolžnost, ki jo čuti do enodnevnih dirk. Tadej čuti skoraj moralno obveznost do enodnevnih klasik, ki se jih loti resno. Kako mu uspe tako dvigniti formo, pa je skrivnost. Če bi jo vsi poznali, ne bi bil edini."
Klasike vozil že v mlajših kategorijah
Kapetan UAE-ja sezono končuje s 30. zmago v karieri, med temi sta sicer le dve enodnevni dirki, a obe iz družine največje peterice spomenikov. "Zato ga tudi primerjamo z velikani in največjimi imeni tega športa, kot so Merckx, Coppi in Hinault. V zadnjih 15 letih sta imela le Valverde in Nibali sposobnost vrhunsko tekmovati na tritedenskih dirkah in hkrati dobiti nekaj klasik. Tadej sicer ne zmaguje ravno ekstremno veliko, so pa to vse zelo pomembne zmage, res je kolesar za največje dirke. Marsikdo hitro pozabi, a Tadej je tudi v mladinskih kategorijah vedno vozil tudi najtežje dirke za mlajše kolesarje − sedmi je bil na mali Lombardiji, 13. na Roubaixu in 15. na Flandriji. Skratka, pozna terene in se jih ne boji. Klasike mu torej niso tuje, res pa je, da jih v mlajši konkurenci ni zmagoval," je Hvastija zavrtel kolo časa.
Vabljeni k poslušanju
Kmalu na dve tritedenski dirki
Seveda se samo od sebe odpira vprašanje, kdaj se bo res lotil dveh tritedenskih dirk v eni sezoni. Hvastija razmišlja: "Tadej je retrokolesar, vrača se v stare čase, ko ni bilo stroge specializacije. To je tisto, kar tako privlači ljudi, v tujini je izjemno popularen prav zaradi brezkompromisnega načina dirkanja skozi celotno sezono in se zares loteva dirk, ki se jih kolesarji njegovega kova prej niso. Dvojček je pogojen od njegovih delodajalcev in opremljevalcev. Prej ali slej bo želel zmagati tudi na Giru. Kakšna bo takrat kombinacija s preostalima dirkama, pa je vprašanje. Nikoli še ni vozil dveh tritedenskih dirk v eni sezoni, niti sam ne ve, kako se bo njegov organizem odzval na to. Lažja kombinacija je seveda Giro−Vuelta. Dvojček Giro−Tour je zelo zahtevna kombinacija, vmes je le mesec dni premora, ki ga moraš najprej nameniti regeneraciji, takoj zatem pa pripravam. To niso lahke zadeve, v tem primeru odpadejo vse druge dirke tako spomladi kot jeseni."
Roglič je bil v padcu forme
Zelo uspešen zaključek sezone je imel tudi Primož Roglič, ki je dobil Dirko po Emiliji ter Milano−Torino, na Lombardiji pa je ostal tik pod zmagovalnim odrom. "Imamo srečo, da imamo dva najboljša kolesarja na svetu. Vsaj približno si lahko delamo utvare, da vemo, kako se jima dogajajo stvari. Primož je bil verjetno v padcu forme po Dirki po Španiji. Vemo, zakaj je sploh šel tja, kriv je bil seveda padec na Touru. Sledila je redefinicija ciljev in nov odhod na Vuelto. Po Španiji je bilo težko dolgo vzdrževati formo, dva tedna je najprej počival in se regeniral. Trasa na svetovnem prvenstvu ni bila dobra zanj, nato je odpeljal dve vrhunski dirki v Italiji, zdi pa se mi, da je bil na Lombardiji nekoliko prekratek zaradi nihanja dnevne forme. Tadej je šel navzgor, Primož pa navzdol, razlika med njima je bila le v detajlih. Fizično sta si sicer zelo podobna. Primož na žalost ni uspel na Lombardiji, ki je krona celotne sezone za ta tip kolesarjev. To je najbolj hribovita enodnevna dirka. Roglič je dokazal, da bo zraven še kar nekaj časa," verjame Hvastija.
Ob padcu na Touru ne bi smel biti sam
Roglič je lani sicer dobil dolgo klasiko Liege−Bastogne−Liege, na Grudnovo teorijo, da ga včasih zmanjka po 200 kilometrih, pa nekdanji kolesar odgovarja: "Morda, včasih mu res nekaj malega zmanjka. Tudi na svetovnem prvenstvu v Flandriji je imel težave s pozicioniranjem. Kadar ni kapetan ekipe, se zanj ne skrbi 100-odstotno in ob sebi nima enega ali dveh kolesarjev, ki mu popravljata položaj v neodločilnih fazah dirke, se včasih vozi, je "izgubljeno". Tudi padec na Touru se je zgodil zaradi nepozornosti tistih, ki bi morali biti ob njem. Kot nesporni kapetan ekipe 10 km pred ciljem nikoli ne bi smel biti sam, pa je bil. Vse te malenkosti se na koncu seštevajo, ko se kilometraža veča, ko se bližamo proti šestim uram dirkanja, se vsaka malenkost plača, vsaka napaka je zelo draga. Ko je treba vstati in pritisniti na vso moč, noge odpovedo. Primož ima delno to težavo, njegova težava je, kako po 6 urah priti v finale dirke čim bolj spočit."
Roglič še ni dobil ekskluzivne pozornosti
Hvastija problem pri Jumbu Vismi vidi v tem, da se na Touru ne dirka samo in izključno samo za Rogliča: "Pri Nizozemcih so imeli rezervne cilje oziroma so morali sladkorčke deliti tudi za druge. Na Touru sta dobro dirkala tudi van Aert in Vingeaard, dokazala sta svojo vrednost. A ko se začne tako velika dirka, je jasno, da morajo vsi 10 dni delati za vodjo, da ta ne pade. Ko pa pridejo ključne etape, mora kapetan pokazati svoje sposobnosti. To jim za zdaj še ni uspelo."
Težko delo za selektorja
Osrednji gost oddaje je razmišljal tudi o odnosu med najboljšima kolesarjema na svetu: "Prej ali slej bo njuno rivalstvo preraslo v manjšo 'vojno', tako je to v športu, če želimo imeti dvoboje ali velika primerjanja. Na dirkah na koncu ni več prijateljstva, gre za medsebojne obračune. Pri Tadeju in Primožu je ta zgodba toliko bolj zapletena, ker gre za slovenska kolesarja. Prihajata iz iste države, kar pomeni, da na nekaterih dirkah nastopata skupaj za reprezentanco. To so finese, o katerih mora razmišljati predvsem selektor, da mu ju uspe spraviti skupaj in razmeji njune cilje. Težava je tudi v tem, da sta si tehnično zelo blizu, kar pomeni toliko težje delo za vodjo reprezentance."
Dirka 'žre lastne otroke'
Ker je težko pričakovati, da bodo slovenske ceste vsaj v bližnji prihodnosti gostile svetovno prvenstvo, je prioriteta kolesarskih delavcev dopolnitev že izdelanega produkta Dirke po Sloveniji. "Zagotovo, če želimo Slovenijo dvigniti na evropski oder, moramo vztrajati pri tem, kolesarstvo je zadnja leta postalo tudi nacionalni šport. Po drugi strani je to dogodek, ki raste iz leta v leto, pri tem pa žre svoje otroke. Na koncu manjši slovenski klubi ne morejo dirkati za rezultat, niti se ne morejo več pokazati, ker je konkurenca tako visoka. Ta interes biti takoj za največjimi na svetu, prevlada."
Vabljeni k poslušanju celotne epizode, v kateri je bilo govora še o naslednjih temah:
− Podrobnejša analiza Lombardije.
− Pogačarjevi nastopi na EP-ju, SP-ju in italijanskih klasikah.
− Težave, ki jih je imel na Dirki po Emiliji.
− Pogačarjev odnos do Gira.
− Slavje Rogliča na olimpijskih igrah, kjer mu je ekipni trener odsvetoval nastop.
− Okrepitve Jumba Visme in UAE-ja pred novo sezono.
− Trasa Toura 2022.
− Kdo bo kolesar/športnik leta.
− Bo svetovno prvenstvo kdaj organizirano v Sloveniji?
− Nadaljevanje teze o nedelujoči piramidi v Sloveniji iz prejšnje epizode.
− Zakaj je bilo na EP-ju na startu le pet članov.
− Kako na KZS-ju razmišljanju pri snovanju kronometrov.
− Zanimivosti o številki 66.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje