V Planici se ta teden končuje svetovni pokal v smučarskih skokih, temu pa je posvečen tudi tokratni Športni SOS.

539. Kdaj je bil boj za skupno zmago v smučarskih skokih prestavljen na zadnjo tekmo? Kdaj je prav zadnja tekma prinesla preobrat? Torej skok drugouvrščenega na prvo mesto?
Sandi Pavec

V dosedanjih 35 sezonah svetovnega pokala je bil dobitnik velikega kristalnega globusa le devetkrat določen na zadnji tekmi sezone. Enkrat samkrat pa se je pripetilo, da je zmagovalec postal skakalec, ki je bil pred zadnjo tekmo v slabšem položaju. Bilo je v sezoni 1980/1981, ko je imel Roger Ruud v primerjavi z Arminom Koglerjem pred finalom v Planici le točko naskoka (201:200). Takratni sistem ni upošteval vseh izidov, ampak le najboljših deset. Koglerju v boju za veliki kristalni globus ni bilo dovolj, da se na zadnji tekmi uvrsti pred Norvežana, ampak da osvoji prvo ali drugo mesto, hkrati pa Ruud ne bi smel tekme končati prav visoko. Avstrijcu se je scenarij uresničil, na koncu je imel štiri točke prednosti (205:201), s čimer je osvojil prvega od dveh kristalnih globusov.

Prednost Ahonena se je stopila s +78 na +10
Najmanjša razlika v trenutnem sistemu (kjer je zmaga vredna 100 točk, štejejo pa se vsi izidi tekem) je bila 10 točk. Pisala se je sezona 2003/2004, Finec Janne Ahonen je imel pred finalom v Oslu pred Roarjem Ljökelsöyem na videz varnih 78 točk prednosti (1.284:1.206). V tekmi z le eno serijo je zmagal prav Ljökelsöy, Ahonen pa je bil osmi, s čimer je na koncu ubranil 10 točk naskoka (1.316:1.306). Fincu je za naslov zadoščala vsaka uvrstitev med najboljših 13.

Japonski ferplej pomagal Peterki
Še bolj dramatičen pa je bil konec sezone 1997/1998. Primož Peterka je pred svojimi navijači v Planici napadal drugi zaporedni veliki kristalni globus. Pred zadnjo tekmo je imel pred Kazujošijem Funakijem 33 točk prednosti (1.217:1.184). Po prvi seriji je bil Peterka četrti, Funaki pa sedmi. Slovenski šampion je v finalu skočil nekoliko slabše in padel na četrto mesto, v tistem trenutku pa je vodil Funaki. V tistem trenutku je imel Japonec na svojem računu 100 točk, Peterka pa 50, kar bi naslov prineslo Funakiju. Na vrhu so bili še najboljši trije po prvi seriji - Japonca Noriaki Kasai in Hiroja Saito ter Avstrijec Martin Höllwarth. Peterka je za globus potreboval razplet, v katerem bi vsaj dva od prve trojice prehitela Funakija. Na koncu so to storili vsi trije, zmagal je Kasai pred Saitom in Höllwarthom. Japonca bi lahko taktizirala in omogočila zmago rojaku, a tega nista storila. Na koncu je Peterki ostalo 19 točk prednosti (1.253:1.234).

540. Kateri skakalec je imel letos najboljši in najslabši vetrni dodatek?
Aleksander Cargovski, Vili Rakovec, Liam P., Samo Gabrijelčič

Do finala v Planici je bilo 29 posamičnih tekem v 54 serijah, prav v vseh je nastopil le Peter Prevc. Upošteval sem vse skakalce, ki so nastopili v vsaj polovici vseh serij - takih je 37. Njihov povprečni dodatek se giblje v razmiku šestih točk (od -2,2 do 3,9). A razlika je še manjša, če upoštevamo le najboljše skakalce na svetu - vetrni dodatki najboljše deseterice v svetovnem pokalu se tako razlikujejo le za dve točki. Veter tako nima vpliva v boju na veliki kristalni globus.

Opomba: V tabeli so navedena povprečja vetrnih dodatkov na en skok. Navedeni so tisti, ki so skočili vsaj 27-krat (polovica vseh možnih skokov), vsi Slovenci ter prva deseterica v svetovnem pokalu. V prvem stolpcu je vrstni red glede na najboljše razmere v zraku, v drugem stolpcu je navedeno mesto v svetovnem pokalu, v zadnjem pa vetrni dodatek (negativne točke pomenijo, da je imel skakalec boljše pogoje). Razlike med prvo deseterico v svetovnem pokalu se gibljejo od -1,6 do +0,4.