Rusinja se je Bizjaku še posebej zahvalila za gostoljubnost. Prva igralka sveta je o turnirju govorila le z izbranimi besedami in zelo rada bi se vrnila tudi prihodnje leto. V govoru po koncu finala je dejala, da si je zares.želela zmagati, čeprav ni igrala najbolje v polfinalu in finalu. Bizjak drugo leto računa na večji slovenski uspeh, ki je letos res izostal.

V Portorož vam je uspelo pripeljati prvo damo svetovnega tenisa. Obiskali ste mnogo turnirjev. Kako vam je uspelo prepričati Dinaro Safino?
Dinara se je odločila skupaj s trenerjem Željkom Krajanom, ki prihaja iz Varaždina. Pred odhodom na ameriško turnejo je želela v Evropi odigrati en turnir na trdi podlagi. Možnoti ta bili samo Portorož ali Carigrad, ki je na sporedu teden dni kasneje. Časovna razlika med Turčijo in ZDA je še večja, zato se je odločila za Portorož. Dinara je velika prijateljica z Anastazijo Miskino, ki je v Portorožu že bila leta 2003, ko je nastopala na Pokalu federacij. Predpogoji za njen nastop so bili izpolnjeni in Dinara je nastopila v Portorožu.

Prišlo je do določenih odpovedi. Kako ste zadovoljni z igralsko zasedbo glede na prejšnja leta?
Igralska zasedba je podobna prejšnjim letom, z izjemo, da imamo prvo igralko sveta. Žal nam je za odpovedi Jelene Dokić in Karoline Šprem, ki bi bili zanimivi za gledalce.

Velik udarec je bil tudi odpoved Katarine Srebotnik, ki je zaščitni znak turnirja. Dvakrat je igrala tudi v finalu.
Katarina letos še ni nastopala, pri njej ni šlo za odpoved. Vsi smo čakali na njeno dokončno potrditev, bila je prijavljena za Portorož. Vsi smo vedeli, da je odpovedala nastop v Parizu in nato še v Wimbledonu. To sta vrhunca sezone tudi po številu točk za lestvico WTA. Upali smo, da bo Katarina pozdravila poškodbo in bo lahko nastopila, vendar žal temu ni bilo. Upam, da se bo Katarina uspešno vrnila že v letošnji sezoni in bo naslednje leto spet prišla v Portorož.

Polona Hercog je letos izjemno napredovala. Po odpovedi Srebotnikove je postala prvi adut, vendar pa je malce nepričakovano izpadla že v prvem krogu. V torek smo ostali že brez Slovenk.
Žal na rezultate ne morem veliko vplivati. Polona in Maša Zec Peškirič sta letos dosegli najboljši uvrstitvi karier. Od obeh se je kar veliko pričakovalo, saj sta bili uvršeni neposredno v glavni žreb. Prvič sta nastopali pod pritiskom, da od njiju Slovenija nekaj pričakuje. Morda se v teh posebnih okoliščinah nista najbolje znašli. V prejšnjih letih je bilo bistveno lažje za njiju, ker je Katarina igrala.

Leta 2005 ste organizirali prvi turnir. Na začetku stoletja so bile tri Slovenke v samem svetovnem vrhu. Leta 2004 je v Pokalu federacij tu gostovala tudi reprezentanca ZDA. Če izvzamemo Srebotnikovo, je slovenski uspeh izostal. V prihodnje imate že precej rezerve.
Zagotovo. Če domača igralka igra dobro, to hitro ponese gledalce. To je seveda neprimerljivo s katero koli tujo igralko. Leta 2004 , ko je Teniška zveza Slovenije zaprosila za organizacijo tega turnirja, smo imeli tri igralke med najboljšimi stotimi na svetu. Žal Maja Matevžič in Tina Pisnik v svojih najboljših letih nista nastopili v Portorožu. To je bil velik hendikep za turnir. Katarina Srebotnik je s svojimi uspehi pripomogla k dobremu zagonu turnirja. V prihodnosti od vseh igralk, ki so letos nastopale, tudi od najmlajših na čelu z Nastjo Kolar, pričakujemo, da bo Portorož odskočna deska za napredovanje na lestvici.

Prva tri leta je bil turnir na sporedu septembra, zdaj pa je drugo leto zapored v juliju. Bo turnir tudi dolgoročno na vrsti julija na trdi podlagi?
Računamo, da bo ostal na trdi podalgi, ker se julija igralke že pripravljajo na ameriško turnejo in na OP ZDA v New Yorku. Želimo biti pripravljalni turnir za evropske igralke pred odhodom v ZDA. Septembra se je celotni koledar preselil v Azijo z velikima turnirjema v Pekingu in v Tokiu. Ne bi imelo nobenega smisla vztrajati pri septembrskem terminu.

Lani smo se pogovarjali z direktorjem turnirja v Umagu Slavkom Rasbergerjem, ki je dejal, da je na začetku organizacije turnirja razmišljal tudi o tem, da ga organiziral v Portorožu, ki je bolj mondeno mesto. Ste kdaj pomislili, da bi organizirali tudi moški turnir?
Začetki Umaga segajo še v odbodbje skupne države. Umag in Portorož sta bila v isti državi. Moja ocena je, da je tak turnir, kot ga imamo zdaj, maskimum za Slovenijo. Ne verjamem, da bi si lahko glede na našo ekonomsko moč, v Sloveniji lahko privoščili večji turnir.

Koga bi si želeli videti v Portorožu v naslednjih letih? Kdaj se začnejo odločilni pogovori z igralkami?
Najprej bi si želel čim višje uvrščene Slovenke. Upanje je, da bi lahko imeli tri igralke med najboljših 100. Trenutno bi to lahko bile Maša Zec Peškirič, Polona Hercog in Katarina Srebotnik. Od tujih igralk si zagovoto žežim obe srbski igralki, Ano Ivanović in Jeleno Janković. Pogovori z igralkami se začnejo takoj po zaključku sezone, ko je znana končna lestvica najboljše deseterice, ki velja za celotno naslednjo sezono. Takoj po zaključnem turnirju v Dohi novembra bo znano, katere igralke bodo med najboljših deset. Mi imamo na turnirju lahko le eno tako igralko, če bi hoteli imeti dve, bi morali nagradni sklad dvigniti na 500.000 ameriških dolarjev. Takoj nato se začne t. i. lovljenje igralk.